Mineva 50 let od slovesne otvoritve mostu, ki povezuje slovensko Gornjo Radgono in avstrijski Bad Radkersburg, Takrat je bilo to meddržavno dejanje, ki sta se ga udeležila predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito in predsednik Avstrije Franz Jonas, most pa so poimenovali most prijateljstva. Tudi danes je bilo na slovesnosti izrečenih veliko besed v duhu povezovanja, sodelovanja in sobivanja, most pa izpostavljen kot objekt, na katerem se dogajajo kulturni in pomembni družbeni dogodki, kot na primer jeseni pred štirimi leti, ko ga je na dan prečkalo 2.500 beguncev, ki so iskali pot v boljše življenje.

Obstoječi most čez Muro ni prvi, ki povezuje mesti, lesenega leta 1929 je uničila huda zima, prvega betonskega, ki mu je sledil, so med umikom porušili nemški vojaki leta 1945, leta 1952 pa so zgradili pomožnega. Sledil mu je današnji, ki so ga obnovili leta 2009. Deželni glavar Avstrijske štajerske Hermann Schützenhofer pravi, da je bilo v času otvoritve "veliko vznemirjenja, ko smo izvedeli, da bodo maršal tito, Franz Jonas in Josef Krainer starejši odprli most in to v času, ko so drugod v Evropi zatirali mirovniška gibanja".

Skoraj v istem času je namreč Avstrija krepila mejo s Češko zaradi vdora sil varšavskega pakta. Na odziv Avstrije, ko je Slovenija preživljala težke čase, pa je spomnil zunanji minister Miro Cerar, ko je dejal, da je bila "Avstrija med najmočnejšimi zagovornicami slovenske demokracije in osamsvojitve, za kar smo ji še danes hvaležni."

111 metrov dolg most je sad skupnega dela avstrijskih in jugoslovanskih inženirjev in presega materialno. Na to je spomnil župan Bad Radkersburga Heinrich Schmidlechner: "Poleg gospodarskega in družbeno-političnega pomena ima most močno simbolno vrednost, je namreč geografska, sociološka in jezikovna povezava med obmejnima mestoma.", župan Gornje Radgone Stanislav Rojko pa je izpostavil tudi nekoč vsakodnevne skrbi in zagate obmejnega življenja: "V teh petdesetih letih smo na mostu počeli marsikaj. Stali v vrsti, trepetali, da nam bodo cariniki odprli prtljažnike, plesali smo in se vojskovali".

Kakšni pa so spomini ljudi in vloga mostu v njihovem življenju?

- To je bilo tedaj čudežno. Kapitalizem in socializem sta se srečala. Od takrat so odnosi na zgledni ravni.

- Čez so hodili služiti in ta vloga mostu je ostala tudi danes.

- Vsake podrobnosti se spomnim, ko je Tito šel po Kerenčičevi, mi otroci smo stali tam in se vzpenjali na prste, da bi čim več videli. Tito je bil velika atrakcija, most pa tudi.

- Zelo pogosto prečkamo most, gremo z otroki v Avstrijo na igrišče in po nakupih.

- Lepo je, če se takšni dogodki obnavljajo, potem smo tudi mi, mlajša generacija, del tega.

In ker je treba prav mladim privzgojiti vrednote sobivanja in sodelovanja so bili ti v velikem številu vključeni v slovesnost, na mostu so na ogled njihove risbice, v zrak pa so simbolično spustili 50 balonov.