Tudi sicer festival stavi na vse večjo mednarodnost. Trenutno je v mestu skoraj 100 študentov gledaliških smeri iz treh držav in še enkrat toliko tujih gostov. Umetniški direktor Borštnikovega Aleš Novak: »V zadnjem obdobju vse pomembnejši mednarodni značaj festivala želimo izkoristiti kot platformo za promocijo in uveljavitev slovenskega gledališča pri tujih selektorjih, umetniških direktorjih, kritikih in novinarjih. Večina predstav bo zato prevedana v angleščino in opremljena z nadnapisi.«

Festivalu na pot je, upoštevaje njegove nove smernice in odprtost, spregovoril tudi minister za kulturo Zoran Poznič:« Vse to, kar vi postorite, kar to srečanje postori za slovensko kulturo že več kot pol stoletja, je neprecenljive vrednosti. Še enkrat, festival je temelj in vogalni kamen vsega tega, kar si mi kot družba želimo v 21. stoletju – razmislek, globok vdih in kreativna pot naprej.«

Tudi župan Maribora Saša Arsenovič je z občinstvom uradnega otvoritvenega večera podelil nekaj misli, med drugim, da je bil prvi festival v njegov rojstnem letu, takrat še kot Teden slovenske drame in se vprašal, ali bi v slovenskem narodnem gledališču danes lahko uživali v drami, operi in baletu, če pred stotimi leti ne bi bilo prizadevanj Hinka Nučiča s somišljeniki in podporniki, da se je prav na dan, ko se je končala življenjska pot Ignacija Borštnika s pogrebom v Ljubljani, v Mariboru zgodila prva gledališka predstava v slovenski besedi.

Do 27. oktobra, ko bodo podelili nagrade za najboljše gledališke dosežke in tudi Borštnikov prstan igralki Marinki Štern, se bo zvrstilo 12 domačih predstav v tekmovalnem sporedu in 16 predstav mednarodnega spremljevalnega sporeda, vse pa po izboru selektorja Matjaža Zupančiča.

Festivalski spored prinaša tudi koncerte, razstave, predstavitve knjižnih izdaj in sprehode po Mariboru, predvsem pa je raznolik in prinaša tudi prav posebne izzive za občinstvo, kot je na primer skoraj deseturna nedeljska tekmovalna predstava z naslovom Še ni naslova Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Tomija Janežiča.

Naključno izbrane Mariborčane smo vprašali, kako blizu jim je gledališče. Slišite jih lahko tu: