Ob sončnih, toplih dnevih so oživela tudi spomladanska opravila na vrtovih, travnikih, njivah in v okolici hiš. Zeleni oziroma biološki odpadki ob tem pogosto končajo v ognju. Po mnenju strokovnjakov to ni dobra rešitev, gasilci pa opozarjajo na povečano število požarov v naravnem okolju.

Februarja, marca in aprila v naravi največkrat zagori zaradi spomladanskega čiščenja vrtov, kurjenja smeti in vej obrezanega drevja, zato pri tovrstnih opravilih gasilci opozarjajo na posebno previdnost. Kot ugotavlja poveljnik mariborskih poklicnih gasilcev Primož Osojnik, "se je začela sezona požarov v naravi." Ki so praviloma posledica nepremišljenega ravnanja z ognjem, zato, opozarja sogovornik: "V nekih vetrovnih razmerah se to ne kuri, se tudi ne sme kuriti, če je hitrost vetra nad 20 kilometrov na uro, potem ni dovoljeno kuriti v sami bližini gozdov, ni dovoljeno kuriti tudi v nekih urbanih naseljih."

V občini Miklavž na Dravskem polju se občani v veliki meri držijo prepovedi kurjenja na prostem, pravi župan Egon Repnik, v nasprotnem primeru: "Prijavljajo, absolutno prijavljajo, ampak je bilo tega v zadnjem času res malo. Naš zbirni center je pripravljen za sprejem vseh vrst odpadkov obreza – to se pravi, da če imamo možnost, kam to odložiti, imamo tudi možnost zahtevati od ljudi, da tega ne kurijo."

Kurjenje pa ima negativne posledice tudi za rodovitno prst, opozarja inženirka agronomije Miša Pušenjak: "Ko mi zakurimo, uničimo tudi vsaj 10 centimetrov plasti v zemljo, se pravi vse živo, kar je tam, uničimo. In uničimo s tem tudi veliko dobrega; to, kar nujno rabimo."

Ob neugodnih vetrovnih razmerah se lahko tudi manjši požari kaj hitro spremenijo v pravo katastrofo, še opozarjajo gasilci.