Pandemija je močno prizadela tudi slovensko gospodarstvo. Bruto domači proizvod je v prvi polovici upadel za 7.9 odstotka. Iz podjetij in gospodarskih družb pa prihajajo mešani signali, v nekaterih panogah so rezultati spodbudni, ponekod pa se še zmeraj spopadajo z občutnim pomanjkanjem dela.

Najlažje so se ponovnemu zagonu gospodarstva po ustavitvi javnega življenja prilagodila manjša podjetja. Ta zdaj večino znova poslujejo pozitivno, nekatera po informacijah Štajerske gospodarske zbornice celo rastejo. Veliko večje težave imajo velike gospodarske družbe. Kot je pojasnila direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik, je imelo na začetku poletja približno 50 odstotkov velikih podjetij skoraj vse zaposlene na čakanju na delo. Ta delež se sicer manjša, a nekaterim podjetjem dela še zmeraj primanjkuje.

Ukrep, čakanja na delo, po zadnjem podaljšanju, velja do konca septembra. Potem bi se lahko število brezposelnih občutno povečalo, še predvideva Podgornikova. Dodaja, da bodo potrebni številni ukrepi za pomoč gospodarstvu. Eden takšnih bi po mnenju podjetnikov morala biti davčna razbremenitev delovne sile. Ta ukrep priporoča tudi Evropska komisija, saj bi po njihovo pozitivno vplival na trg delovne sile in posledično na BDP.

Med vladi predlaganimi ukrepi je tudi predlog Obrtne zbornice naj se zniža davek na dodatno vrednost. In sicer z 22 odstotkov na 20, namesto 9,5- pa so predlagali 8,5-odstotno stopnjo. Finančno ministrstvo je na to odgovorilo, da so neposredne podpore, kot so na nadomestila plač in socialni prispevki, učinkovitejša pomoč kot znižanje DDV-ja.

Predsednik območne obrtne zbornice Maribor Aleš Pulko pa ob tem pravi, da če država ne bo pri ukrepih poslušala gospodarstva, lahko pričakujemo, da bo 30 odstotkov ali več velikih podjetij prihodnje leto zapiralo proizvodnjo.

Makroekonomske analize sicer za prihodnje leto napovedujejo 6,7-odstotno rast BDP-ja, a iz podjetij prihajajo, za zdaj, po podatkih, ki jih zbirajo v obrtni in gospodarski zbornici, manj optimistične napovedi.