Tudi socialni delavci v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru se pri odpustu bolnikov, predvsem starejših, poleg njih, prav tako soočajo z vedno večjimi stiskami. Med odpuščenimi je namreč vse več takih, za katere svojci ne morejo skrbeti, zato morajo v socialnih službah kar najhitreje poskrbeti za te paciente, pri čemer imajo često veliko težav. Takih primerov imajo vedno več. Kar 40.im do 50.im pacientom mesečno morajo pomagati pri namestitvi po njihovem bolnišničnem zdravljenju, saj se slednji zelo težko vrnejo v domače okolje.

Samo lani je bilo tovrstnih bolnikov več kot 1200. Zanje je potrebno poiskati institucionalno varstvo in druge tovrstne oblike pomoči, kjer pa so dolge čakalne dobe. Potrebno pa bo tudi povečati število postelj na negovalnem oddelku v mariborski bolnišnici. » Ne samo pri nas , ampak tudi v vsej Sloveniji , bi potrebovali prave negovalne bolnišnice , da bi pacienti , ki po zdravljenju še ne morejo domov, imeli možnost nege ! » pravi socialni delavec Mišel Ristov. Glede na to, da je starejših bolnikov vedno več , med njimi tudi takih , ki po odpustu iz bolnišnice nimajo nikogar , zato ob takšnih zgodbah- klic državi, da bi se morala veliko bolj vključevati v problematiko starejših, še izpostavlja Mišel Ristov. Vse te stvari so zelo zastarele, tudi na področju številk, saj je vse tako kot bilo pred desetletjem, pri tem pa imamo ob vedno večjem porastu starejših vedno manj orodij , na katera se lahko oprimemo.« Ob vsem , ko se v prenapolnjeni bolnišnici , skrajšujejo tudi ležalne dobe, nas tovrstni strokovnjaki spominjajo , da je pomembna tudi večja dovzetnost vseh nas , da zaznamo tovrstne težave v našem okolju in da pomagamo tudi mi.