V Mariborskem kulturnem centru Pekarna s festivalom proslavljajo 27-letnico delovanja. Že od srede potekajo prireditve s področja glasbe, filma, literature, impro gledališča, nocoj in jutri pa bodo priredili tudi koncerte.

Zgodovina nekdanje vojaške pekarne v mestni četrti Magdalena sega v čas Avstro-Ogrske, po osamosvojitvi Slovenije pa je začela propadati. To se je končalo leta 1994:

"Takrat je pet mladih nadobudnežev, štirje s katrco, za enega pa ni bilo prostora in je prišel s kolesom, dejansko zasedlo območje Pekarne in začelo kreativno rabo zapuščenega prostora. Po 27 letih smo prišli spet v čase, ko se moramo za prostor boriti in seveda to bomo najlažje storili z ustvarjanjem, z dejavnostmi," se spominja predsednik društva Indijanez Ramiz Derlić.

V Pekarni danes deluje več kot trideset posameznikov in nevladnih organizacij s tako različnih področij, kot so glasba, vizualna umetnost, mladinska in socialna dejavnost ter šport.

"Pekarna je neko zatočišče tistih, ki nikakor ne sprejemajo te potrošniške kulture, 'mainstreama', tega, kar nam pač prodaja neka potrošniška družba, in seveda dostikrat zaradi tega postanemo tudi trn v peti ravno tej družbi, ki pač razmišlja o Pekarni kot o neki nepremičnini, mi pa seveda postavljamo vsebine pred to," razlaga sogovornik.

Vsebine festivala, kot je bila sredina javna tribuna, so zato namenjene tudi ozaveščanju o pomenu Pekarne za mesto in razpravi o aktualnih načrtih občine, da bi na to območje umestila programe UKC-ja in medicinske fakultete, Pekarnarje pa po obnovi nekdanje Mariborske tekstilne tovarne preselila v Melje, čemur programski svet Pekarne nasprotuje.