V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ki je eden od 10-ih donorskih centrov v državi, beležijo velik uspeh donorskega programa. Število darovalcev organov po smrti se je povzpelo na 13, kar je največ v zadnjih 15-ih letih. K temu po ocenah zaposlenih prispeva predvsem večja ozaveščenost med ljudmi, pa tudi kadrovska okrepitev in nova organizacija dela.

Po zadnjih podatkih v Sloveniji čaka na presaditev organa 265 bolnikov, največ za ledvice, pravi koordinatorica v mariborskem donorskem centru Tanja Kuprivec: »Imamo 130 ljudi, ki čakajo na ledvico, skoraj 50 posameznikov čaka na novo srce, okoli 40 na jetra. Na letni ravni uspemo rešiti življenje približno polovici oziroma tretjini vseh čakajočih.«

Razkorak med potrebami in darovanimi organi je namreč še zmeraj ogromen, čeprav dodaja Kuprivčeva, se ozaveščenost med ljudmi o pomenu darovanja organov po smrti počasi vendarle spreminja. »Da se ljudje zavedamo, da lahko vsak od nas ali pa naš svojec slej ko prej pristane na tej listi in je največje človekoljubno dejanje, ki ga lahko storimo po smrti.«

Po takšni zaslugi danes živi tudi Nataša Šuen, ki je po 5-ih mesecih čakanja pred tremi leti dobila novo srce in s tem novo priložnost za življenje. »Seveda jaz sem naenkrat zmogla hodit po stopnicah, zmogla sem iti na sprehod, mi res omogoča življenje.« Šuenova še pravi, da ne mine dan, da ne bi pomislila na darovalca, ki ji je dal največje darilo, kar ga je mogoče dati in tudi dobiti.

Sicer pa lahko en sam darovalec organov po smrti reši več življenj. Če pride do multiorganskega odvzema, torej da se vzamejo srce, pljuča, srce, ledvici, tanko črevo in pa trebušna slinavka, poleg tega pa še tkiva - predvsem roženica, lahko rešimo 9 življenj. Lani so v mariborskem UKC-ju zabeležili 13 darovalcev, kar je dvakrat več kot leto prej.