Na Mestni občini Maribor so se odločili, skupaj z Zavodom za turizem Maribor, Razvojno agencijo za Podravje in turističnimi društvi, ponovno obuditi spečo lepotico na Pohorju, cerkvico svetega Bolfenka. Stavba je kulturni spomenik državnega pomena, zato tudi tem bolj pomembna, v okviru Partnerstva za Pohorje pa se zavzemajo tudi za njeno revitalizacijo.

Tako na mariborski občini, kot Zavodu za turizem in Regionalni razvojni agenciji za Podravje si želijo obiska gostov, zato bodo v Cerkvici svetega Bolfenka ponudili turistične oziroma kulturne vsebine. Neva Pipan iz Mariborske občine: "Na zgodovino ne moremo vplivati. To je zatečeno stanje, denacionalizacijski postopki pa tečejo relativno dolgo. Mi smo poskušali najti rešitve z vpletenimi v teh postopkih in smo jih tudi našli. Želimo rešiti razgledni stolp, ki je prav tako že dolgo zaprt, in seveda bolfenško cerkvico, da ji vdahnemo življneje, ki si ga zasluži. V tem trenutku dobro sodelujemo s solastniki, saj je občina tretjinska lastnica objekta. Objekt je treba vzdrževati, nekaj vanj tudi vložiti. Denacionalizacijski upravičenci so potomci Otta Reiserja, zato razmišljamo, da bi postavili razstavo o tem gospodu. Celotno območje bi radi uredili v okviru projekta Bolfenška doživetja, ki bodo zadovoljevali vse skupine obiskovalcev – rekreativcev, turistov, pohodnikov."

Tako bodo vse sobote in nedelje v avgustu v cerkvici Svetega Bolfenka glasbeni koncerti v okviru programa Muzika na Bolfenku. Revitalizacije tega pomembnega zgodovinskega objekta si želijo tudi na Zavodu za turizem Maribor: "Koncerte smo vključili tudi v različne pakete, ki vključujejo kosilo na Pohorju, vstopnico na koncert, vožnjo z gondolo in virtualno doživetje v Hiši Stare Trte. S sezono na Pohorju smo zadovoljni, v preteklih letih smo imeli v Mariboru več tujih gostov, kot domačih, letos pa prednjačijo slovenski gostje, česar smo zelo veseli. Gostje ostanejo na Pohorju dve do tri noči in seveda obiščejo tudi mesto Maribor, ki je zelo blizu," pravi Vesna Horvat.

Cerkev, ki je bila zgrajena leta 1501, je sicer leta 1950 pogorela, a so jo obnovili in leta 2000 spet odprli. Prišlo je do denacionalizacije in občina je ostala tretjinska lastnica objekta. Otto Reiser jo je leta 1856 odkupil, njegov sin pa obnovil, skupaj s prenočišči za logarje in turiste.
"V tistih časih je bil letni obsik 600 do tisoč obiskovalcev in lahko rečemo, da je to prva planinska postojanka," pove predsednik turističnega društva Pekre Zlatko Partljič.

Tudi v Partnerstvu za Pohorje sledijo svoji viziji: "Prav kmalu se bomo lahko razveselili sedmih krožnih poti, kajti sledimo trendom v gorskem kolesarjenju, sledimo pa tudi viziji Pohorja kot mednarodno uveljavljeni blagovni znamki, v delu so tako turistična karta, kot turistične table."
Povezati pa nameravajo tudi bike parke na Rogli, Pohorju in Kopah, pravi Klavdija Gornik iz Regionalne razvojne agencije za Podravje.