Tudi po novem letu vrsta ljudi pred humanitarnim skladiščem Rdečega križa v Mariboru ne pojenja. Materialno in finančno pomoč letno tam poišče več kot 33 tisoč ljudi. Letos bo zanje na voljo za tretjino manj prehranskih paketov iz evropskega sklada, kar bo za mesto hud udarec, ocenjujejo na Rdečem križu. S prošnjo po dodatnih sredstvih, s katerimi bi nadomestili primanjkljaj, so se včeraj obrnili na Mestno občino Maribor. Ta pa meni, da bi morala manjkajočo hrano za socialno ogrožene zagotoviti država.

Mariborski rdeči križ bo letos iz naslova evropskega sklada prejel za okoli 80 ton manj hrane, to pa pomeni do 12 tisoč manj paketov pomoči, ki jih razdelijo socialno najbolj šibkim. Da bi nadomestili izpad, so se včeraj s prošnjo za dodatnih 70 tisoč evrov sofinanciranja obrnili na vodstvo mariborske občine. A namesto denarja, pravi sekretar območnega združenja rdečega križa Metod Dolinšek, so se razšli z dogovorom: "...da naj Republika Slovenija zagotovi manjkajočo hrano. Gre za navsezadnje pravice ljudi, ki izvirajo iz naslova socialnih pravic."

V Mariboru pomoči potrebni ne bodo ostali brez paketov hrane, zagotavlja Dolinšek: "Zaenkrat smo Rdeči križ nase prevzeli to tveganje, da bomo uspeli celo leto zagotavljati to pomoč. Zaenkrat ostaja način deljenja kot je bil."

Med številnimi, ki se ob sredah že v zgodnjih jutranjih urah postavijo v vrsto pred skladiščem v Ljubljanski ulici, je tudi Zvonko Kracer. Brez paketa bi bilo zelo težko, prizna s sklonjeno glavo: "Zmeraj manjka… pralni prašek dobim, olje dobim tukaj…. Stiska se mi je začela pred 12-imi leti, ko so mi starši umrli, velik kredit imam, živim sam, tako da gledam na vsaki cent, vsaki popust."

Čeprav je število prosilcev pomoči tudi v Mariboru zadnja leta res nižje, pa število paketov pomoči, ki jih razdelijo, še naprej raste, pravi Helena Rafolt: "Vsako sredo približno enako – povprečno se za približno 900 ljudi razdeli hrane." Med rednimi iskalci pa so v glavnem starejši in veččlanske družine.