Mariborski mestni svetniki so skoraj pol leta po lokalnih volitvah prekinili politični krč in brez glasu proti sprejeli letošnji rekordni, več kot 190 milijonov evrov vreden občinski proračun. A večina se je glasovanja vzdržala, iz političnih vrst pa je slišati, da bo kmalu potreben rebalans.

Mariborski politiki so skupni jezik našli šele po dodatnem usklajevanju med prekinitvijo včerajšnje seje. Med drugim so zadolževanje s 27-ih milijonov evrov znižali na 24, dodatnih 800 tisočakov namenili šolam in vrtcem, 150 tisočakov preplastitvam cest, povečali pa so tudi financiranje sociale, kulture, športa in primestnih delov občine. Župan Saša Arsenovič:

"Očitno v tretje gre rado. To me zelo veseli, predvsem zaradi tistih razpisov, ki stojijo, vseh tistih, ki so financirani ali tako rekoč odvisni od javnega denarja. Vsi razpisi gredo ven, kakor hitro bo to mogoče."

Svetniki so spremembe sprejeli z amandmaji. Proračun so nato potrdili brez glasu proti, a ker so v njem ostali predvideni prihodki od še ne potrjenih podražitev mestnih storitev, se je večina vzdržala, med drugim v dveh izmed treh največjih svetniških skupin, Gibanju Svoboda in SDS, pa še v LPR in Levici. Vodja SDS Milan Mikl.

"Zato smo rekli, da sprejemu ne bomo nasprotovali, ne moremo pa proračuna podpreti, ker že v osnovi napovedujemo, da bomo glasovali proti tako visokim podražitvam, kot so predvidene."

Zaradi dvoma, da bodo po mnenju številnih pretirane podražitve potrjene, bo najbrž potreben rebalans, pravi Lidija Divjak Mirnik z Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti:

"Pripravljeni smo se pogovarjati in usklajevati glede na trenutno inflacijo, za vse ostalo pa se nam zdi, da je letos leto preživetja, ko je treba občanom stopiti naproti."

Po sprejetju proračuna so mariborski svetniki od države zahtevali odpravo podfinanciranja občine, ki ga letos ocenjujejo na dobrih 27 milijonov evrov.