Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru se danes zaključuje dvodnevni znanstveni simpozij z naslovom Slovenci in Karađorđevići. Na zgodovinarskem dogodku z mednarodno udeležbo odkrivajo tudi nova spoznanja o razmerju Slovencev z nekdanjo jugoslovansko kraljevo dinastijo.

Tradicionalni simpozij v organizaciji Oddelka za zgodovino mariborske Filozofske fakultete je letos posvečen vprašanju odnosa Slovencev do vladarske dinastije Karađorđevićev, ki je na Slovenskem vladala le dobri dve desetletji, a sta ta čas v slovenski zgodovini zaznamovali dve ključni prelomnici, izpostavlja zgodovinar Aleš Maver: »Leta 1918 je vsaj zame praprelom v slovenski zgodovini, nato pa še preloma leta 1941 in 1945 - slednji je bil prav tako zelo radikalen.«

Dekan fakultete, zgodovinar Darko Friš, ob tem poudarja, da tudi tokrat na simpoziju sodelujejo uveljavljeni referenti: »Lok vseh referentov je takšen, da bo dal celovit vpogled v odnose med dinastijo Karađorđevićev in slovenstvom.«

Na začetku je zbrane prek videokonference nagovoril tudi srbski prestolonaslednik Aleksander Karađorđević in dejal, da ga veseli, da bodo o preteklosti razpravljali za to najbolj poklicani – zgodovinarji.

Ob simpoziju, ki je odprt za javnost, bosta na fakulteti na ogled tudi razstava o Petru II. v slovenskih Alpah in predstavitev dela bogate zbirke eksponatov Nanija Poljanca iz Ljudskega muzeja Rogaška Slatina, povezanih z dinastijo Karađorđevićev.