V mnogih vrtcih in šolah so jutro začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu dr. Jože Podgoršek ob tem poudarja, da ima ta dan dve pomembni sporočili: da je zajtrk pomemben del zdravega prehranjevanja in da dajemo priložnost slovenskim prehrambnim izdelkom: »Naše ministrstvo si skupaj z Ministrstvom za javno upravo aktivno prizadeva, da lokalna hrana v čim večji možni meri pride v naše javne zavode, to lahko dosežemo s posodobitvijo zakonodaje o javnem. S tovrstnimi prizadevanji dajemo dodatno priložnost podjetjem oziroma živilsko predelovalnemu sektorju za aktivno promocijo slovenske hrane, ki je varna, lokalna, sezonska in s tem resnično »bolj podobna tistemu, kar dejansko jemo«.

Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek je prepričana, da so se podatki o številu ljudi, ki zajtrkujejo, izboljšali tudi zaradi takih aktivnosti. Tradicionalni slovenski zajtrk so v vrtcih in šolah zelo dobro sprejeli, je pa nadgradnja medenega zajtrka, ki ga je pred 13-imi leti uvedla Čebelarska zveza Slovenije. Njen predsednik Boštjan Noč pravi, da so postali primer dobre prakse za številne države: «Čebelarji smo z medenim zajtrkom začeli že pred trinajstimi leti, ko smo vsem vrtcem po Sloveniji, s ciljem opozoriti na pomen čebel za pridelavo hrane, donirali med. Iz medenega zajtrka je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije nastal tradicionalni slovenski zajtrk in na našo pobudo tudi dan slovenske hrane. Kljub vsemu, pa večina vrtcev in šol še vedno govori o medenem zajtrku in verjamemo, da bo ostal in obstal 3. petek v novembru tudi v naslednjih letih. Ne le da bo obstal, medeni zajtrk se širi tudi po vsej Evropi.«

Slovenija je ena redkih držav z organizirano prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih; ti pripravijo dnevno več kot 680 tisoč obrokov in odštejejo za nakup živil več kot 13 milijonov evrov na mesec.