Projekt gastronomska regija, ki ga bo Slovenija prihodnje leto gostila sočasno s portugalsko regijo Coimbra, je pomembna priložnost, da predstavimo našo odlično kulinariko, vina in izjemen turistični potencial, je bilo slišati na prvi regijski konferenci o povezovanju kmetijstva in gastronomije. Osrednji namen srečanja v Mariboru je bil predvsem spoznavanje in povezovanje kmetov, živilskih podjetij in zadrug s ponudniki prehrane znotraj sistema HORECA – hotelov, restavracij in izvajalcev cateringa.
Turistična dejavnost v povezavi z gastronomskimi doživetji ob trajnostnem gospodarjenju odpira nova delovna mesta na podeželju in dolgoročno vpliva na generacijsko prenovo, ustrezno poselitev in podjetniške priložnosti slovenskih podeželskih območij, poudarja vodja Delovne skupine Slovenija – evropska regija gastronomije 2021 Marjan Cukrov.
Kmetijstvo in turizem pa sta še premalo povezani panogi, vsekakor pa ponujata izjemen potencial za razvoj edinstvenih in doživetih turističnih izkušenj, skozi kreativno, tradicionalno ali sodobno kulinariko in gastronomijo. Osnovne surovine za pripravljene jedi nudijo še neizkoriščene stične točke s slovensko gastronomijo, saj v slovenskih gastronomskih zgodbah nimajo dovolj učinkovite promocije. Na tem področju jih čaka še veliko dela, saj sektorja še nista dovolj povezana; a že s tem, ko so si postavili dva pomembna cilja, so naredili pomemben korak naprej: »Povečati želimo delež lokalno pridelane hrane v slovenskem gostinstvu, po drugi strani pa je treba kmetijski sektor prilagoditi specifičnim potrebam gostinstva.«

Boris Uranjek s kmetije Baron na Planici nad Framom je prepričan, da bo naziv gastronomska regija odlična priložnost tudi za turistične kmetije, njihova kmetija že zdaj veliko dela na tem projektu tudi s pripravo različnih kulinaričnih večerov.
Doktorica Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pa meni, da je ta naziv lahko velika priložnost, če bodo gostinci, hotelirji, zdravilišča in javne ustanove začeli posegati po živilih slovenskega izvora, recimo namesto riža lahko gostinci uporabijo ajdovo kašo, a ne tiste iz Kitajske, pač pa ajdo, ki je bila pridelana doma.
Žal je še vedno prevladujoče razmišljanje pri nakupu surovin – najnižja cena, kakovost slovenske lokalne hrane pa ni prepoznana.