V Mariboru so začeli graditi pasji park. Dokončanje projekta so na občini obljubljali več let, nazadnje konec lanskega, zamaknilo pa ga je pridobivanje gradbenega dovoljenja. Mariborska občina je na to čakala od lanske jeseni, z njegovo pravnomočnostjo pa se je na Taboru gradnja parka končno začela.

Maribor bo predvidoma junija bogatejši za dolgo pričakovani pasji park med Vojašnico generala Maistra in površinami javnega zavoda Šport Maribor. Po več letih obljubljanja in birokratskih zapletih so v začetku maja na Taboru vendarle stekla dela za njegovo gradnjo.

Dela izvaja podjetje PGGH, ki ima, kot pojasnjuje vodja občinskega Urada za komunalo, promet in prostor Suzana Fras, na voljo trideset dni: »Gre za zemeljska dela z ureditvijo odvajanja. Uredila se bosta dva ločena prostora, z vhodoma za manjše in večje pse. Vsak prostor bo imel urejen potnik, hribček s tunelom. V parku bodo ohranili drevesa za senco, predvidena je dodatna zasaditev in ograja, ki bo na zunanji strani zasajena z grmovnicami. Zapletov ne pričakujemo.«

Park se bo razprostiral na nekaj manj kot tisoč kvadratnih metrih, projekt pa bo stal 66 tisoč evrov. Ob tem na občini že razmišljajo o možnih lokacijah za vzpostavitev dodatnega pasjega parka, dodaja vodja urada: »Pobude so tudi na levem bregu Drave. Na voljo je umestitev v podaljšku mestnega parka, ki jo preučujemo in se nam zdi kar dobra. Pobude so bile podane tudi na Teznu. Pobude prejemamo in preučujemo. Vsekakor lahko v Mariboru pričakujemo še kakšen park.«

Na dokončanje prvega tovrstnega projekta medtem nestrpno čakajo lastnice in lastniki štirinožnih kosmatincev. Svoje ljubljence morajo namreč na javnih površinah sprehajati na povodcu, sicer jim grozi 200 evrov kazni.

Pasji park: prostor za socializacijo ali nekontrolirano igro?

Uporaba parka bo brezplačna, ob tem pa stroko skrbijo varnost in neodgovorni vodniki. Kinologinja Tina Nagode iz Kinološkega društva Maribor opozarja, da so manjši pasji parki namenjeni izključno igri psa z drugimi psi: »Sem pristašinja velikih območij, kjer bi imeli psi možnost izpusta in kjer se lahko vodnik dejansko ukvarja s psom. To je primarna naloga, torej da delamo na vezi pes – vodnik. Vse ostale socializacije so obstranskega pomena.«

Park bodo tudi po zaslugi strokovnjakinje postavili v dveh ločenih delih, za velike in male pse, a ob tem opozarja, da ni primeren za vse: »Po navadi se med stalnimi obiskovalci parka oblikuje skupina ljudi in psov, ki se med seboj razumejo. Skupina vzpostavi pravila o tem, kaj je dovoljeno, tolerirano, in kaj ne. To sicer ni nujno vedno tisto pravo pravilo, ki bi si ga kot stroka želeli, ampak te skupine običajno funkcionirajo, dokler ne nastane problem, kot je pasji pretep ali kaj podobnega. Problemi so lahko prišleki – občasni kužki, ki jih psi, ki so v parku vsak dan in so območje vzeli za svoje, ne bi sprejeli.«

Kaj pa pasji mladički?

Obisk parka naj bo premišljen in ne prepogost. Naj bo vodnikov izhod v sili, sicer naj bodo aktivnosti vodnika s psom zunaj. Kot nadaljuje sogovornica, človek težko konkurira pasji igri: »Zato mora biti ta igra nadzorovana in raje občasna. Če že izbiramo pasjo družbo, naj se mladič igra z odraslim psičkom, da ga kaj nauči. Tudi otrok ne bomo spustili skupaj in pričakovali, da se bodo vzgojili sami, ampak smo prisotni. Enako je pri psih.« Pomembno je torej samozavedanje vodnikov in dobro poznavanje pasje pasme, končuje kinologinja: »Ker če sem iskrena, se veliko psov ne zna več obnašati v odnosu do drugih psov, ne znajo pravilno pozdraviti, priti v miru, ampak se kar zakadijo. To so problemi, ki izhajajo iz napačne usmeritve psa. Socializacija ni, da psa »vržemo« in se vsakodnevno igra, srečuje in mora vsakega povohati. Socializacija je tudi, da pse naučimo, da včasih pač ne povohajo in gredo mimo, da se igrajo, ko jim je dovoljeno, in ne vsepovsod. Menim, da je socializacija napačno poimenovana in da kužke vsepovprek izpostavljamo situacijam, na katere morda še niso pripravljeni.«

Po besedah kinologinje mladički potrebujejo vsaj leto dni za vzpostavitev popolnega zaupanja do vodnika. Če so postavljeni v situacije, ki jih ne znajo rešiti sami in jih ne reši niti vodnik, zaupanje pada, kuža pa bo vzpostavil novo hierarhijo pravil, ki vodnikom praviloma ni ljuba.