V Minoritski cerkvi v Mariboru bodo jutri zvečer slovesno podelili najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti, ki jih mesto podeljuje že 37 let. Veliko GIazerjevo nagrado za življenjsko delo bodo izročili založniku in zbiratelju Primožu Premzlu. Dobitniki Glazerjeve listine za dosežke v zadnjih dveh letih pa so vizualna umetnica Nika Autor, kipar Marijan Mirt in arhitekt David Mišič.

Založnik, zbiralec domoznanskega gradiva, galerist, angažiran kulturni ustvarjalec in raziskovalec kulturne dediščine Primož Premzl je s svojim delom pomembno sooblikoval slovenski kulturni prostor. Z veliko ljubeznijo in strastjo je raziskoval delo in življenje pogosto prezrtih osebnosti naše preteklosti, pa tudi tistih bolj znanih ter v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki o njih izdal knjižna dela, in bil za nekatera nagrajen. Več kot 60 knjig s področja domoznanstva, etnologije, kulturne in umetnostne zgodovine Maribora in Štajerske je izdal v treh desetetjih delovanja njegovega Umetniškega kabineta.

Premzl premore tudi eno največjih domoznanskih zbirk pri nas, z več kot deset tisoč vedutnih grafik, zemljevidov, načrtov, risb, fotografij in razglednic, ki jo želi digitalizirati in tako približati drugim. Za izjemen založniški opus je pred leti prejel Schwentnerjevo nagrado, z veliko Glazerjevo nagrado ga zdaj nagrajuje tudi domače mesto. »Res veliko priznanje iz okolja, ki mu pripadam in sem mu tudi vse dal«, pove letošnji Glazerjev nagrajenec Primož Premzl.

Dobitnica Glazerjeve listine Nika Autor, avtorica eksperimentalnih video esejev in dokumentarnih filmov, video instalacij, fotografij in risb, »se svojimi družbeno angažiranimi umetniškimi deli uvršča v vrh medijskega ustvarjanja v Sloveniji«, je med drugim zapisano v obrazložitvi nagrade. Skozi sodobna vizualna dela, še posebej je prepoznavna po filmskih obzornikih, pripoveduje zgodbe o nevidnih članih naše družbe, delavcih, beguncih, migrantih, ki v družbi, ki ji vlada moč denarja, ostajajo brez glasu. Lani je med drugim pripravila zbornik in razstavo z naslovom Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili, ki sta bila na ogled v Muzeju sodobne umetnosti.

Kipar Marijan Mirt se v slovenskem likovnem prostoru predstavlja s svojevrstno kiparsko-slikarsko produkcijo, ukvarja se tudi z grafiko in multimedijo, ki mu omogočata preživetje. Skozi svojo umetnost skuša odgovarjati na resna filozofska in bivanjska vprašanja, njegove skulpture, pogosto gre za podobe živali, so prispodoba človeka v sodobni družbi. Za skulpturo treh človeških torzov z zajčjimi glavami z naslovom »Nekateri med mnogimi« je na lanski mednarodni razstavi Salon lepih umetnosti v Parizu prejel zlato medaljo, že drugo v zadnjih nekaj letih. »Likovni jezik je vedno v ospredju, šele potem je zgodba, sporočilo«, pove Marijan Mirt.
Arhitekt David Mišič je priznanje prejel za obnovo zgodovinskih stavb, med njimi sta Juvanova vila in Baroničina hiša v Mariboru, pa Stara vojašnica na Ptuju in zgradba ljubljanske Akademije za glasbo. Arhitekt, ki navdih za svoje delo pogosto najde v naravi pove, da se prenove starih zgradb se loteva z veliko spoštovanja, saj nas ta dediščina pomembno oblikuje. »Propadanje arhitekturne dediščine ne odraža le našega nespoštovanja dela naših prednikov, kaže tudi na pomanjkanje kulture in znanja današnje vse preveč potrošniško naravnane družbe«, je prepričan David Mišič.