Člani Društva likovnih umetnikov Maribor se že nekaj let udeležujejo velike mednarodne razstave Salon lepih umetnosti v Parizu, ki jo z mednarodno udeležbo umetnikov organizirajo že od leta 1865. Pred dvema letoma sta nagrado na tej razstavi prejela mariborski fotograf Branimir Ritonja in kipar Marijan Mirt. Decembra pa se je iz Pariza vrnil slikar Gregor Pratneker, ki je za sliko krajine »Pomlad v gorah« prejel nagrado, poimenovano po znanem francoskem krajinarju 19. stoletja Eugene Boudin. Mesec dni pred tem pa mu Ministrstvo za kulturo ni podaljšalo statusa samozaposlenega v kulturi.

Mariborčan Gregor Pratneker se s slikarstvom ukvarja tri desetletja in ves čas ustvarja v tehniki olje na platnu. Najprej so ga zanimale mariborske slikarske vedute, kar je bila tema diplomske naloge na Pedagoški fakulteti. Preizkušal se je tudi v drugih motivih, leta 2012 magistriral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in se vmes predal krajinam. Zadnja leta ustvarja predvsem gozdove, ki jih obiskuje in so zanj neizčrpen navdih. »Motivi, ki jih srečujem na poteh po gozdovih se me vedno močno dotaknejo. Po principu videno – doživeto jih kasneje naslikam v ateljeju, včasih pa slika nastane kar v naravi,« pravi krajinar Gregor Pratneker.

Umetnik v svoje krajine vnaša tudi človeške figure, običajno upodobljene s hrbtne strani. S krajino »Pomlad v gorah« je decembra na mednarodni razstavi Salon lepih umetnosti v Parizu, kjer se je za nagrade v različnih likovnih kategorijah potegovalo okoli 600 avtorjev z vsega sveta, prejel nagrado Prix Eugene Boudin. »Vesel sem, da je moja krajina prepričala mednarodno žirijo, ki podeljuje nagrade, poimenovane po priznanem francoskem krajinarju 19. stoletja. Boudin je bil eden prvih slikarjev, ki je začel slikati na prostem, v naravi,« pove Pratneker.

V minulih petih letih je mariborski krajinar sodeloval na več mednarodnih razstavah v Parizu in doslej prejel tri nagrade, vendar je kljub temu nedavno izgubil status samozaposlenega v kulturi. Društvo likovnih umetnikov Maribor, katerega član je, bo skušalo pomagati njemu in še dvema priznanima ustvarjalcema, ki sta prav tako ostala brez statusa. Pripravljajo namreč različne projekte, s katerimi želijo okrepiti vlogo likovne umetnosti v prostoru in avtorjem ponuditi več priložnosti za razstavljanje umetniških del v referenčnih galerijah.