Tudi na severovzhodu države število ljudi, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, znova narašča. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor o tretjem valu sicer še ne govorijo, ugotavljajo pa, da je starostna meja hospitaliziranih vse nižja, novi sevi pa povzročajo hujše oblike bolezni. Naraščanje števila covidnih bolnikov pa bo znova vodilo tudi v zmanjševanje rednih programov.

Še prejšnji teden so v mariborskem kliničnem centru optimistično napovedovali zmanjševanje števila postelj za covidne bolnike in povečevanje rednega programa, s čimer naj bi nadoknadili nakopičene zaostanke operacij in pregledov. A kot kaže se razmere spreminjajo. Število ljudi s covidom, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, tudi v Mariboru znova počasi narašča, pravi direktor kliničnega centra Vojko Flis, "smo načelno polno zasedeni in edini oddelek, ki v tem trenutku ni covid oddelek, je na oddaljeni naši izpostavi na Pljučnem Pohorju."

Trenutno zdravijo 105 covidnih bolnikov, 20 v intenzivni enoti. Njihova starostna meja pa je – tako Flis - vse nižja: "Nekje povprečje bolnikov, ki ležijo v intenzivni enoti, je okrog 63 let, bolnikov, ki ležijo na covid oddelkih in v tem trenutku še ne potrebujejo intenzivnega zdravljenja, pa je morebiti celo pod 60 let."

Po izkušnjah prvega in drugega vala epidemije so tudi na tretji val v UKC Maribor zelo dobro pripravljeni – tako kadrovsko kot organizacijsko, zagotavlja direktor: "Tako da z našega zornega kota nekih bistvenih sprememb v našem delu ne bo."

Bi pa novi val covidnih pacientov bolnišnico vodil v vnovično krčenje rednih programov, tako "da bodo redni programi ali pa del rednih programov znova odrinjeni nekoliko na stran. Preprosto je težko vijugati med Scilo in Karibdo," dodaja Flis.

Zaradi epidemije je v mariborskem UKC iz rednega programa izpadlo nekaj tisoč operacij in nekaj 10 tisoč akutnih bolnišničnih obravnav.