V sindikatih se že od začetka razglasitve epidemije soočajo s povečanim številom klicev zaradi kršitev pravic delavcev, pri čemer nekateri delodajalci tudi zlorabljajo ukrepe za pomoč gospodarstvu. Več tovrstnih prijav so prejeli tudi na mariborski območni enoti inšpektorata za delo. Sankcije za kršitve so sicer ostre.

V turizmu in gostinstvu, eni najbolj prizadetih panog, so se s kršitvami srečevali predvsem ob začetku epidemije, ko so se morali obrati zapreti. Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Breda Črnčec: "Bilo je veliko odpovedi iz poslovnih razlogov, tudi antidatiranih, prav tako so delodajalci zaposlenim ponujali v podpis sporazumne odpovedi pogodb o zaposlitvi." Tako so delavci ostali brez odpravnine, nadomestila in drugih pravic. Zaposlenim svetujejo, naj ne podpisujejo antidatiranih ali sporazumnih odpovedi.

Med kršitvami so bili tudi neizplačilo kriznega dodatka in zloraba ukrepa subvencioniranega čakanja na delo. "Poznamo primere, ko so imeli zaposleni sklep o čakanju, pa so morali delati, nekateri doma, nekateri celo na delovnem mestu. Ponekod so dobili del izplačila na roko, ponekod pa samo 80-odstotno nadomestilo," dodaja izvršni sekretar podravske enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Boštjan Medik. Tovrstne kršitve preverja tudi mariborska enota inšpektorata za delo, pojasnjuje vodja Emil Botić, globe pa niso majhne: "Od 3,000 do 20.000 evrov, če delodajalec izplača nadomestilo plače v nasprotju z zakonom."

Sindikati delavcem svetujejo, naj bodo pozorni tudi pri ukrepu skrajšanega delovnega časa, pri čemer naj hranijo dokazila o opravljenih urah. Delodajalec takemu delavcu ne sme odrediti nadur ali ga odpustiti še mesec dni po izteku ukrepa. Ob kršitvi je sankcija vrnitev vseh sredstev z obrestmi in plačilo globe.