Potem ko je Odbor DZ za izobraževanje potrdil predlog sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol in bodo o njem na julijski seji odločali poslanci, so v zasebnih šolah in starši učencev zasebnih osnovnih šol razočarani. Sprejeto namreč ni bilo nobeno dopolnilo, tako da bo po tem zakonskem predlogu, če ga bodo poslanci sprejeli, država obvezni del programa zasebnih šol financirala 100-odstotno, razširjenega pa sploh ne bi financirala.
Država zdaj za javni program zasebnih osnovnih šol namenja 85 odstotkov sredstev, nadstandardnega pa ne financira. Po novem pa ne bi več financirala niti dodatnega in dopolnilnega pouka, interesnih dejavnosti ter jutranjega in popoldanskega bivanja. To pomeni občutno manj javnih sredstev. "Po izračunih bi se državno financiranje s sedanjih 85 odstotkov tistega, kar dobijo javne šole, znižalo na samo 60 do 65 odstotkov," poudarja ravnatelj Waldorfske šole Maribor Andrej Ornik
To pomeni, da bi morali zvišati šolnino, ki jo plačujejo starši. Ta zdaj pri njih znaša 110 evrov na mesec za prvega otroka, brez kosila in malice. Če bo predlog potrjen, bo višja šolnina za veliko staršev postala prevelik strošek, opozarjajo tudi v Civilni iniciativi staršev otrok v zasebnih ustanovah. Pobudnica iniciative Vesna Marinič: "To je tak strošek, da si ga marsikdo ne bo več mogel privoščiti in zagotovo bodo nekateri morali otroke izpisati oziroma prešolati."
Opozarjajo tudi, da je ustavno sodišče določilo 100-odstotno financiranje javnega programa v zasebnih šolah in pri tem ni ločevalo med obveznim in razširjenim delom. Zato po njihovem ta rešitev vodi v novo neustavnost.
Na prepihu je tudi financiranje zasebnih vrtcev; zdaj jim občine namenijo 85 odstotkov subvencije, ki bi otroku pripadla v javnem vrtcu. Novela zakona o vrtcih, ki je v pripravi, pa občinam prepušča odločitev, ali bodo zasebne vrtce še naprej sofinancirale in v kolikšnem odstotku.