Upokojenske organizacije predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je do 5. oktobra v javni razpravi, očitajo nejasne določbe, mešanje javne in zasebne dejavnosti v škodo zavarovancev in medresorsko neusklajenost. Pričakujejo podaljšanje javne razprave in ustrezne popravke.

Na sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe čakamo že 20 let, nov predlog pa naj bi izboljšal dostop do storitev tistim, ki potrebujejo tujo pomoč, in obenem uvedel nov prispevek, s katerim bi dosegli 100-odstotno kritje pravic DO iz zavarovanja. Predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden ocenjuje, da predlog vsebuje veliko dobrih rešitev, a tudi opozarja, da je z vsemi prilogami "ponekod zelo nerazumljivo napisan in dopušča različne interpretacije, dvome in bojazni."

Zakon tudi dopušča preveliko privatizacijo storitev, ocenjujejo v Srebrni niti in predlagajo opredelitev 75-odstotnega deleža javnih izvajalcev v mreži, pa tudi natančnejšo opredelitev storitev brez doplačila in ustreznih normativov.

Uvedbo nove veje socialnega zavarovanja pozdravljajo tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije, a so proti dodatni obremenitvi plač. Ta prispevek naj plačuje samo delodajalec, pravi predsednica Sindikata Francka Ćetković, "saj je bil delodajalcem leta 1998 prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prepolovljen, kar je unikum v Evropi."

Med predlogi so tudi boljša ureditev presoje upravičenosti do storitev in nadzora nad izvajanjem. Na ministrstvu za zdravje so doslej prejeli 27 pripomb in predlogov, pričakujejo jih še do 5. oktobra, nato se bodo do konca meseca nadaljevala pogajanja s pogajalsko skupino Ekonomsko-socialnega sveta.