V Sloveniji se je od letošnje pomladi zelo razmahnila mišja mrzlica, ki se v večjem obsegu pojavi vsakih šest do sedem let. Medtem, ko se število bolnikov z mišjo mrzlico po večini države že nekoliko zmanjšuje, pa infektologi v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru še kar naprej zaznavajo vedno nove primere tako obolelih.

Veliko bolnikov z mišjo mrzlico morajo tudi hospitalizirati, saj pri nekaterih ne zadošča zgolj ambulantna obravnava. »Hospitaliziramo težje bolnike, kjer lahko pričakujemo težji potek ali se nakazuje možnost ledvične odpovedi oziroma bo pri njih potrebno zdravljenje z dializo,« pravi infektologinja iz mariborske bolnišnice Božena Kotnik Kevorkijan.

Letos na tem infekcijskem oddelku sicer ni bilo veliko takih primerov, se je pa mišja mrzlica pri njih kljub temu odražala v težji obliki. Zato bodimo pozorni na znake te bolezni, od glavobola, rdečih oči do težjega dihanja in slabosti nasploh, da bolezen pravočasno zaznamo, saj lahko začno odpovedovati ledvice.

Po besedah infektologinje Božene Kotnik Kevorkijan se lahko okužimo z vdihavanjem mišjega urina, oziroma urina in iztrebkov kakšnega drugega glodavca. Zato pri tovrstnem pospravljanju, tudi v naravi, torej še posebej pazimo na čistočo in higieno nasploh. Mišja mrzlica je lahko tudi smrtno nevarna bolezen, četudi je pri nas doslej zabeleženih malo primerov.