»Pot med Mariborom in Ljubljano se mora skrajšati na 50 minut,« je zahteva civilne pobude mariborskih akademikov, ki delujejo v obeh mestih, ti pa ponujajo tudi nekaj rešitev in si želijo dialoga z državo.

Največji slovenski mesti sta usodno povezani, in to tako na gospodarskem kot tudi na znanstvenem, kulturnem in drugih področjih. A le dobrih 100 kilometrov dolga pot med mestoma lahko traja tudi več ur, opozarja pobudnica predloga Mateja Ratej:

"Če povem na primeru svoje institucije, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki že deseto leto deluje tudi v Mariboru, pa od okoli tristo raziskovalcev, ki delajo v Ljubljani, tukaj delamo štirje. Zakaj? Povezava med srcem in ostalimi vitalnimi organi mora biti brezhibna. In v našem primeru ni."

Največjo oviro predstavljata počasna železnica in prometna avtocesta, zato bi po zgledu najrazvitejših držav morali razmisliti o gradnji hitre železnice. To spodbuja tudi Evropska unija, pravi mariborski podžupan Samo Peter Medved:

"Danes si ljudje seveda želimo, da bi potovali med kraji tako, da lahko v času potovanja opravimo tudi svoje delo in si spočijemo, kar pa danes na avtocesti proti Ljubljani, kjer je delež tovornega prometa izjemno visok, seveda ni možno. Tudi nesreče so vsakdanji pojav, se pravi, ne moremo več planirati svojega časa zanesljivo in tudi tvegamo svoja življenja."

Po besedah pobudnikov so ideji z zanimanjem prisluhnili tudi nekateri ministri in evropska komisarka. Na odzive še čakamo.

Predsednik mariborske Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar pa pojasnjuje:

"Mi želimo medsebojno povezati vse akterje na lokalni in nacionalni ravni in da se zaveze o hitri železniški povezavi sprejmejo v strateških dokumentih in kmalu začnejo umeščati v prostor."

Slovenija trenutno veliko vlaga v nadgradnjo tovornih železnic, na področju sodobnih potniških povezav, pa zaostaja, dodajajo sogovorniki.