Projekt informatizacije slovenskega zdravstva se nadaljuje. Po e-napotnicah in e-receptih v ambulantah družinske medicine zdaj pospešeno uvajajo še izdajo elektronskih bolniških listov. V mariborskem Zdravstvenem domu jih bodo začeli poskusno izdajati predvidoma prihodnji teden, a se bojijo, da bo to zanje vse prej kot lahka naloga tudi zaradi težav z zastarelo računalniško opremo in pogosto nedelujočim informacijskim sistemom.

Digitalizacija v zdravstvu je nujna, se strinja družinska zdravnica v mariborskem zdravstvenem domu Simona Ravnik, a v praksi je zdaj tako, da se zdravniki več časa kot z bolnikom ukvarjajo z računalnikom: "10 klikov, da sem vnesla v laboratorij, brez vseh tistih vseh klikov, kaj v laboratoriju bi lahko vnesla. Žal večino časa buljim v računalnik in ne v pacienta".

Pri tem jim delo dodatno otežuje tudi zastarel računalniški sistem, ki pogosto ne deluje: "Bolj ali manj na dnevni bazi, ker pač ne gre poslat napotnice, ne gre poslat recepta, moramo kompletno ugasnit računalnik, ponovno prižgat. Kolegi imajo tudi po 20 let stare računalnike, ki ne sprocesirajo tega".

Izdajanje elektronskih bolniških listov bo tako zanje nov velik izziv, ki si ga doktorica Ravnik, kot še dodaja, ne zna predstavljati. Dejstvo pa je, da časa za testiranje in učenje do prvega januarja, ni veliko: "V tem času si bomo pridobili bore malo izkušenj. Po praznikih pa bo tudi gužva v naših ambulantah velika".

Kot še dodaja sogovornica, uvedba elektronskih bolniških listov zdravnikom nikakor ne prinaša razbremenitev. V tej zvezi pa opozarja pa tudi: "Prvič lapsus je to, da bolniku ne bomo mogli izdati bolniškega lista za več kot 5 dni vnaprej. Drugi največji lapsus pa je to,da specializanti, ki so nam v veliko pomoč in po enem letu začnejo samostojno delati, ne bodo mogli delati bolniškega lista."

Vse to se bo tako znova preneslo na zdravnike. In kot zaključuje Ravnikova, zdravniki že zdaj, da krajšajo zamude pri delu, pogosto žrtvujejo svoj čas za malico.