Skrb za starejše je na izjemno nizki ravni, tako na državnem nivoju kot lokalno, so poudarili udeleženci na današnji okrogli mizi o položaju starejših v Mariboru in se zavzeli za oblikovanje Sveta za starejše. Ta bi kot posvetovalno telo župana pomagal pri odpravljanju številnih nakopičenih težav, s katerimi se dnevno srečujejo starostniki. Prihaja val starejših, na katerega nismo pripravljeni, so še opozorili in se zavzeli ta takojšnje in premišljeno ukrepanje.

Domovi za starejše pokajo po šivih, potrebovali bi več izvajalcev pomoči na domu, za akutne primere iz bolnišnic negovalno bolnišnico, želimo dvigala v večstanovanjskih stavbah, pa tudi večjo vključenost v kulturno, športno in drugo dogajanje v mestu, so na vse prej kot rožnate razmere v Mariboru opozorili starejši in na mariborskega župana naslovili pobudo za oblikovanje Sveta za starejše. Zato, ker kot pravi predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković: "Menimo, da so lokalne skupnosti kar v veliki meri tudi soodgovorne za življenje starejših in se srečujemo s problemi, kjer pa seveda ni rešitev."

V Mariboru s 112 tisoč prebivalci jih je več kot petina oziroma 23 tisoč starejših od 65 let. Njihov glas in potrebe pa so vse prevečkrat preslišane, ugotavlja predsednica Mestnega odbora Desus in mestna svetnica Jelka Kolmanič: "Najbolj pereč problem po moji oceni je to, da starostniki na stara leta pravzaprav ne vedo, kako bodo to starost preživljali. Največkrat jo preživljajo osamljeni, na robu družbe."

In kot dodaja upokojeni klinični psiholog Aco Prosnik: "Kar znatno število ljudi odrinemo, izključimo iz življenja. In potem se sprašujemo, kako naj jih vključimo? Začnimo s tem, da jih ne izključimo."

Saj, kot so poudarili udeleženci okrogle mize – starejši niso samo socialni in zdravstveni problem, temveč lahko še marsikaj prispevajo k razvoju mesta in družbe v celoti.