Še februarja so se v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pohvalili s povečanim obiskom in premiki pri pomembnih projektih. Od ministrstva za kulturo so prejeli prvi del konservatorskega načrta za grajski kompleks, nakazovala se je prenova grajske žitnice in romanskega palacija, opravili so nekaj pomembnih nakupov za zbirke. Pol leta po dobrih obetih pa se je vzdušje spremenilo. K sreči se po popolnem mrtvilu po koncu pandemije, obisk muzeja počasi povečuje, a negotovosti še zdaleč ni konec. Za nameček se brez pretirane odzivnosti pristojnega ministrstva ukvarjajo s stvarmi, kot je krušenje grajskega obzidja, zaradi česar je od treh dostopnih poti na grad, ta trenutek povsem varna le ena. Kmalu pa bosta dve, saj gre urejanje žlebov in strešnikov na naslovu Na gradu 4 h koncu in bodo te dni opozorilne table za južno pot na grad umaknili.

Že sto obiskovalcev na dan
Potem ko so lani na ptujskem gradu prodali 46 tisoč vstopnic, skupaj z ormoško enoto pa našteli 73 tisoč obiskovalcev, je maja letos obisk upadel za 95 odstotkov v primerljivem obdobju lani. Vstopnice je kupilo 424 obiskovalcev, v preteklosti pa je veljalo, da je maj mesec z največjim obiskom, tudi po zaslugi šolskih skupin. Junija je bil obisk nekoliko boljši, so pa imeli manj prihodkov, ker so med drugim vstopnino znižali za 20 odstotkov, julija pa so dosegli približno 40 odstotkov lanskega obiska. Direktor Aleksander Lorenčič: »Mislim, da smo na tretjini lanskega leta, daleč od tistega, česar smo bili navajeni. Ampak v vsakem primeru gre na bolje, obisk je zadnja dva tedna tudi med tednom je boljši, obišče nas približno 100 obiskovalcev, še boj spodbuden je podatek, da prihaja tudi vedno več obiskovalcev iz tujih držav. V preteklih dveh mesecih iz kar 15-ih držav, največ pa iz Nemčije in sosednje Avstrije.«
Ptujski pokrajinski muzej je bil pred pandemijo vajen obiskov tudi iz 90-ih držav in je med boljše obiskanimi (tudi po zaslugi šolskih skupin).

Speljati leto vsaj s pozitivno ničlo
Aleksander Lorenčič pravi, da je leto 2020 tudi za njih težko leto. Boji se, da se stanje ne bo kmalu izboljšalo, cilj pa je zaključiti leto s pozitivno ničlo. Zaradi novih razmer so se morali zahvaliti nekaterim kolegom, ki so bili vezani na javni razpis in pogodbe, delajo le tisto, za kar imajo zagotovljen vir financiranja. Očitno ne bodo mogli izpeljati obnove strehe na severnem grajskem stolpu, mogoče tudi ne na zahodnem. Upajo pa, da bodo septembra, ob rebalansu državnega proračuna, izvedeli, kateri od projektov je še uresničljiv. Sogovornik meni, da javna služba ni ogrožena, ministrstvo da namreč financira programe in plače, in upa, da ne bo prišlo do rezov. S sredstvi iz tržne dejavnosti so pred pandemijo zmogli krpati vrzeli, opravljali so vzdrževalna dela na grajskem kompleksu, ki je v državni lasti, in reševali kadrovsko problematiko, v zadnjem letu in pol pa tudi izpad sredstev zaradi neizpolnjevanja soustanoviteljskih obveznosti občine Središče ob Dravi. Na leto je ta občina v muzejski proračun nakazovala približno 18 tisoč evrov, muzej bo poskušal do tega denarja priti z mediacijo. Če ne bo uspešen, bodo šli na sodišče, kar bo povzročilo le dodatne stroške.

Le ena varna pot na grad, kmalu dve
Neurje je pred kratkim poškodovalo del južnega grajskega obzidja, material je padel na zahodno dostopno pot. Ministrstvo za kulturo je o poškodbi zidu obveščeno, odgovorilo bo avgusta, pravi Lorenčič, ki upa »da se bo ministrstvo odzvalo pozitivno, nenazadnje gre za resnično nujno zadevo. Mislim, da si nihče ne želi, da pride do kakšne večje nesreče ali česa podobnega«. Doda, da je celotno grajsko obzidje v slabem stanju, razen sanirani del. Nazadnje se je zid v enakem odseku kot zdaj v večji razsežnosti porušil leta 1965. Medtem pa opozorilni znak na južnem dostopu iz starega mestnega jedra opozarja na nevarnost prehoda zaradi odpadanja strešnikov. To bodo kmalu uredili in te dni umaknili opozorilne table.

Ptujska posebnost med muzeji – »gverilsko« delovanje
Aleksander Lorenčič pravi, da kar zavida kolegom, ki vodijo ustanove v infrastrukturno urejenih zgradbah. Sam vodi zavod, ki upravlja grajski grič v lasti države, v nekatarih zgradbah tudi še (v slabih razmerah) živijo stanovalci. To naj bi uredili s konservatorskim načrtom, ki predvideva izselitev stanovalcev, obnovo objektov in novo vsebino. Poleg tega muzej upravlja tudi objekte v občinski lasti, primer objekt na Muzejskem trgu, kjer je arheološki oddelek, nevreden imena in zgodovine Ptuja. Ob obnovi Dominikanskega samostana je bila zbirka deložirana in deponirana v lesenih zabojnikih v nekdanji vinski kleti in čaka novo prebujenje.

Arheologija je drugod magnet za obiskovalce….
…a ne na Ptuju. V omenjenih razmerah se zanesljivo odmika gradnja Arheološkega muzeja. Kljub izrednim razmeram pa tečejo aktivnosti za postavitev arheološkega depoja na prostem. Še letos naj bi na mestu nekdanje polnilnice postavili konstrukcijo oz objekt, kamor bodo postavili kamnite eksponate. »Upam, da se vsaj to realizira, pa naj bo to neka prva faza v smeri reševanja problematike. Seveda pa je tudi še ogromno drugih potencialov in težav. Naj izpostavim samo nekdanjo grajsko žitnico, izjemen objekt v okviru kompleksa, velik 4 tisoč kvadratnih metrov, ki je od leta 1982 zaprta za javnost. Nujno je potrebna sanacija, z njo bi lahko rešili marsikatero težavo«, še razloži Lorenčič, ki pove, da so v prejšnji sestavi ministrstva razmišljali o nekdanji žitnici kot o prizorišču arheološkega muzeja. Čas pa bo pokazal, kaj bo prihodnost prinesla zgodovini na Ptuju.