Mariborska občina je leta 2015 kot prva v Sloveniji pristopila k uvedbi participativnega proračuna. Projekt so pilotno uvedli za eno od mestnih četrti, a je kasneje zamrl. »Volitve«, na katerih se namesto strank voli ideje in projekte, je novo vodstvo mariborske občine obudilo leta 2020 in prvi rezultati participativnega proračuna so že vidni.

Občani Maribora so v sklopu participativnega proračuna predlagali 330 projektov. Na glasovanje se jih je po pregledu uvrstilo 131, občani pa so jih izglasovali 44. Za izglasovane projekte skrbi šest mariborskih občinskih uradov, po oceni mariborske občine pa je projekt uspešen. Neva Pipan: »Tako je bila lani predvidena realizacija 23 projektov, v letu 2022 17 projektov in za štiri naj bi bila sredstva porabljena v obeh letih. Pet projektov, ki bi se morali zaključiti lani, bomo zaradi različnih razlogov dokončali v letošnjem letu. Največkrat gre za projekte, ki so imeli vključeno urbano opremo, kot so klopi in koši za odpadke, občina pa mora naročati te elemente v sklopu javnega naročila, ki se je zaključil konec lanskega leta.« Zaključeni bodo februarja letos.

Za predloge projektov je sicer v drugem največjem slovenskim mestu s 112 tisoč prebivalci glasovalo le 1439 občanov. V povprečju je vsak glasoval za 2,2 projekta. Demokratični mehanizem odločanja je tako spremljala nizka udeležba, kljub temu da so v odločanje vključeni vsi občani, starejši od 15 let, razlaga Borut Osonkar iz Zavoda PIP, organizacije, ki je sicer predlagala ponovno uvedbo projekta v Mariboru: »V zadnjem ciklusu participativnega proračuna je sodelovalo samo okrog dvanajst odstotkov mladih, kar je daleč od števila, ki bi ga želeli. Ti projekti namreč predstavljajo možnost, da se mladi hitro in učinkovito organizirajo, podajo ideje in jih izvolijo. Njihovo nesodelovanje kaže, da so odtujeni od možnosti sprejemanja javnih politik, da ne razumejo participacije, kjer je ta smiselna. Ne vidijo smisla in to je dediščina zadnjih nekaj let, ko so mladi od odločanja odrinjeni.«

Klavirski prehod: nova eksperimentalna prometna ureditev v Mariboru

Največ glasov so prejeli projekti v območju mestnih četrti na desnem bregu Drave. Med vsemi so sodelujoči največ – sto – glasov namenili projektu Klavirski prehod za pešce pri mariborskem Konservatoriju za glasbo in balet v Mladinski ulici.

Kljub temu da je bil prehod celo nosilec ideje participativnega proračuna, ga še danes ni. Projekt je ocenjen na dva tisoč evrov, po navedbah predlagateljice Tanje Cvitko pa so ga ustavili odloki, ki naj ne bi dopuščali izvedbe takšnega prehoda za pešce. »Naj poudarim, da odloke in zakonske odredbe spoštujem, vendar je uradnik pokazal nepoznavanje modela participativnega proračuna. Na tej stopnji je bilo predlagateljici prepozno obvestiti, da projekt ni izvedljiv in komisija je predlog odobrila. V projektu so videli potencial in možnosti za uresničitev – zdaj je treba znotraj zakonodaje najti možnost, da se predlog realizira. Verjamem, da se bo Mestna občina Maribor angažirala, da se projekt čim bolj v skladu z željami občanov, kajti to je namen participativnega proračuna.«

Predlagateljica projekta je z občinskim uradnikom iz Urada za komunalo, promet in prostor nazadnje komunicirala pred letom dni. Neva Pipan iz mariborske občine pa je naknadno pojasnila, da je izvedba projekta načrtovana v letošnjem letu: »Aktivnosti so se začele izvajati že leta 2021, saj smo se zavedali zakonskih omejitev. Klavirski prehod bo urejen na način, da bo šlo za t. i. eksperimentalno prometno ureditev v skladu z 27. členom Zakona o pravilih cestnega prometa. Ta dopušča takšno prometno ureditev, ki sicer ne sme biti krajša od treh mesecev in ne daljša od enega leta. Prehod pri Konservatoriju za glasbo in balet bo urejen. Morda s spremembami, ampak bomo skušali obdržati bistvo predloga.«

Da mora biti osnovno vodilo tega proračuna čim bolj ohraniti ideje občanov, meni Osonkar: »Je to lahko? Ni. Je težko in se je treba potruditi? Da. Ampak to je sprememba, ki jo potrebujemo v mestnih politikah. Zavedam se, da je to težko, saj javni sektor ni bil vajen prilagodljivega sodelovanja z občani, ampak prav za te gre. Zato imamo javno upravo. Če ne bo več pripravljenosti za sodelovanje, bo participativni proračun padel. Omenjate klavirski prehod za pešce – roko na srce, ne vem, zakaj ne bi bil izvedljiv, ker so ga drugje že naredili.«

Vandali kmalu po odprtju uničili grafitni poligon

Projekt poligon za grafite na Lackovi cesti je bil prvi, ki je bil realiziran v okviru participativnega proračuna za leti 2021 in 2022. Na prvi mestni mikrolokaciji, kjer je grafitiranje dovoljeno, se je nekaj mesecev po odprtju pojavil vandalizem. Tanja Cvitko: »Lahko pomislimo tudi na igrala, ki so bila vandalizirana, na grafite, ki se pojavljajo iz objestnosti, uničeno Lumino v Čarobnem decembru. To je v zadnjem času izredno pogost pojav v Mariboru, v kontekstu participativnega proračuna pa nakazuje odprto vprašanje, kako in s katerimi proračunskimi sredstvi vzdrževati predloge in projekte, če se na njih dogaja vandalizem. Kako se bo tega lotila občina? Upam, da ne z represijo, globami ali policijskimi nadzori. Upam, da se bodo poglobili v vzroke za nezadovoljstvo določene skupine posameznikov.« Tanja Cvitko, sicer pobudnica več projektov, naslavlja problem vzdrževanja tudi za že dokončan projekt barvne igralne poti pred Osnovno šolo Tabor I.

Na Pobrežju je medtem kot drugi projekt v sklopu participativnega proračuna zaživel fitnes na prostem. Pobudnik naložbe Simon Zimič je pojasnil, da je bila dobro sprejeta tudi med otroki, komunikacija z občino pa je bila boljša od pričakovane: »Ves čas so me obveščali o napredku, izbiri izvajalca. Skupaj smo si ogledali lokacijo in naredili načrt, kaj lahko postavimo v finančnem okviru, kaj se bo potrebovalo.«

Namesto tabel QR kode

Izkušnje o predrugačenju ideje pa so spremljale izvedbo projekta "Mariborske ulice nekoč in danes". Kot je pojasnila Tanja Cvitko, je naložbo koordiniral Zavod za turizem Maribor, s katerim je kot predlagateljica pogosto komunicirala. Ta občinski zavod pa je na poti do realizacije projekta ovirala občina: »Občani so izglasovali predlog in mu namenili 10 tisoč evrov za izvedbo. Projekt je vključeval table, ki opisujejo zgodbo ulic, vendar teh ni bilo mogoče postaviti – občina namreč table umika iz mestnega središča. Pojasnili so, da to ne bo skladno s prihodnjimi načini označevanja; tabel torej ni mogoče uporabiti, na pročelja stavb pa opisov prav tako ni mogoče namestiti, saj so določene zasebna last. Zadeva se je zapletla in gospa z zavoda se je trudila manevrirati med ovirami. Na koncu so projekt realizirali z namestitvijo QR-kod na tleh, kar je teoretično sprejemljivo, vendar to ni bilo to, kar je bilo sprva načrtovano. Če bi bil opis projekta takšen, ne vem, ali bi ga občani izglasovali.«

Je rešitev urad za participacijo občanov?

Delovna skupina je v prvem ciklu, ki se končuje, po besedah Osonkarja opravila oceno, ki je že pokazala priložnost za izboljšavo: »To je relacija med mestno upravo, ki izvaja projekt, in občankami in občani. Neposrednega demokratičnega elementa je bilo v zgodovini občine zelo malo, zato je treba izboljšati in poglobiti odnos med upravo in občani z dodatnimi informacijami, izobraževanji, potreben pa je tudi direkten pristop v njihovem okolju.«
Osonkar potencialno rešitev vidi v posebnem občinskem uradu: »Če razmišljam utopično, si predstavljam, da bi na mariborski občini procese participacije modernizirali ali priredili mestno upravo. Predstavljam si Urad za participacijo občanov, kjer bi bili ljudje zaposleni v javni upravi in bi se ukvarjali samo s tem, kako v sodelovanje vključiti vse ljudi. Tudi meni se zdi utopično, ampak tako se ideje rojevajo.«

Občina se medtem pripravlja za izvedbo novega projektnega cikla. Koliko sredstev mu bodo namenili še ni znano, bo pa občina spletno stran »Čuj, sodeluj«, na kateri lahko spremljate izvedbo izglasovanih projektov, posodobila do konca januarja.