Gost podcasta Zorni kot je profesor in predavatelj na fakulteti Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič. Že več let po vsej Sloveniji predava za različne ciljne skupine iz področja vzgoje. Mnogi starši niso več kos svojim otrokom, pravi. Kaj svetuje? Kakšna vprašanja mu sicer starši najpogosteje zastavijo? Kako naj starši ravnajo oziroma vzgajajo, ko gre za uporabo pametnih telefonov, družabnih omrežij,..? Je današnji generaciji staršev težje vzgajati kot generaciji 30-50 let nazaj? Na slednje Kristovič odgovarja: "Da."

Kot poudarja sogovornik Sebastjan Kristovič, so glavne težave danes permisivna vzgoja, prenasičenost otrok s starševsko skrbjo in zasloni. Kakšna vprašanja mu starši najpogosteje zastavijo, kaj jih najbolj skrbi? "V zadnjem času se, tudi v okviru šol za starše, srečujemo z zanimivo situacijo: Starši niso več kos svojim otrokom, in to že na predšolski stopnji. Ključne problematične teme so: vzgojna doslednost, postavljanje meja otroku, samostojnost otroka in zasvojenost z zasloni in družbenimi omrežji, kar ima izredno negativen vpliv na možgane, kognitivne sposobnosti, duševno zdravje itd."

"Problem je, da starši velikokrat niso usklajeni med seboj"

Ena od omenjenih področij je postavljanje meja otroku. "Če zavrtimo čas nekaj desetletij nazaj, otroku niti na misel ni prišlo, da bi očeta pogledal v oči in mu rekel hladnokrvno 'ne bom', oče pa ne bi vedel, kaj storiti. Danes se dogajajo točno te situacije, ko otroci že v predšolskem obdobju ne upoštevajo svojih staršev. Zakaj jih ne upoštevajo? Ker jim ni treba, ker vidijo, da starši ne mislijo resno. Ko bo starš mislil resno in bo v sebi trden, bo to otrok začutil in bo ubogal. Velik problem je, da starši velikokrat niso usklajeni med seboj. Pravilno bi bilo, da če mama nekaj reče, mora oče to potrditi in obratno. Ena najslabših in najbolj škodljivih stvari je, če otrok sklene pakt z enim od staršev, ko dobiva potuho. Sam vedno svetujem staršem, tudi ko gre za razvezane starše, bodite toliko osebnostno zreli in če imate otroka res radi, dajte svoja negativna občutja na stran. Velikokrat je izvirni greh v neusklajenosti med očetom in mamo. Druga usklajenost, ki je potrebna, pa je med šolo in starši."

"Lahko bi rekli, da gre pri vzgoji za igro, 'kdo bo koga'. In otroci zmagujejo."

"Lahko bi rekli, da gre pri vzgoji gre za igro, 'kdo bo koga'. In več kot očitno je, da otroci že v predšolskem obdobju to igro zmagujejo, kar je zaskrbljujoče," poudarja sogovornik.

Kot že omenjeno, je ena od težav permisivna vzgoja. "Problem te vzgoje je, da so otroci predstavljeni kot osebe, okoli katerega se mora vse vrteti in starši so postali dežurni izpolnjevalci njihovih želja in potreb. Torej, še preden se v otroku prebudi neka želja, neko hrepenenje, jo starši že zadovoljijo. Na tak način ne samo, da jih vzgajajo za egocentrične, ampak v njih ubijejo nekaj pomembnega - to je občutek hrepenenja. In če pogledate današnje otroke, mladostnike, nimajo nobenega hrepenenja. Da po nečem hrepeniš, da si nekaj želiš."

Starši so tisti, ki morajo vedeti, kaj je za otroke najboljše. "Jaz staršem zmeraj povem, da njihova glavna naloga ni, da so otrokovi prijatelji. Vaša naloga je, da ste tečni. In ko otrok reče, ti si najbolj tečna mama/oče, kar jih je, je to potrdilo, da dela v pravi smeri."

"Imamo celo generacijo otrok, mladostnikov, zasvojenih z zasloni"

Opozarja tudi na škodljivost uporabe zaslonov, to je pametnih telefonov, tablic,... "Menim, da se je mogoče izogniti telefonom, vsaj v zgodnjem, predšolskem obdobju. Sicer pa raziskave kažejo, da imajo zasloni zelo negativen vpliv na otrokov razvoj, tako na telesni kot tudi duševni ravni ter tudi duhovni. Negativno vpliva na področje samopodobe, samozavesti, kognitivnih sposobnosti, abstraktno mišljenje, pomnenje, govor,..."

Duševno zdravje mladostnikov se je v zadnjih 25-ih letih poslabšalo za 70 odstotkov, opozarja Kristovič: "Ta krivulja gre vzporedno z uporabo pametnih telefonov in družbenih omrežij. Mi imamo celo generacijo otrok, mladostnikov, zasvojenih z zasloni. V stroki govorimo o nekemični zasvojenosti. V svetu so že nekaj časa uveljavljeni termini digitalni heroin, kokain, elektronski kokain. Zakaj? Ker imajo zasloni na možgane enake posledice kot uživanje trde droge." Raziskave pa kažejo tudi, da več kot so otroci in mladostniki pred zasloni, manj so socialni, družabni, manj so zadovoljni, bolj se počutijo notranje prazni, še opozarja sogovornik. "Ogromno je nesrečnih otrok, apatičnih."

"Sreča ni nasmejan selfie"

In kako doseči, da bo otrok srečen? "Sreča ni nasmejan selfie. Omogočimo otrokom, mladostnikom, da bodo lahko srečni. Cilj ni, da zaslone samo vzamemo, ampak je cilj, da damo tja nekaj namesto zaslonov. Zasloni so prišli tja zato, ker 'tam' ni bilo nečesa, kar bi moralo biti, in to je odnos, to je bližina, ljubezen. Ko se vklopi zaslon, se izklopi odnos. Družina naj čim več časa preživi skupaj. Družina naj gre recimo tudi na dopust sama, brez drugih parov." Celotnemu podcastu prisluhnite na spodnji povezavi: