Na današnji dan pred 100 leti se je v Bogojini v Prekmurju rodil teolog, pisatelj ter prevajalec in dolgoletni mariborski pomožni škof doktor Jožef Smej (1922-2020).

Po Osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Murski Soboti in se po maturi najprej vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, vendar se je kmalu prepisal na Visoko bogoslovno šolo v Mariboru. Ko je bilo ob začetku druge svetovne vojne mariborsko bogoslovje razpuščeno, je študij nadaljeval v Sombotelu, kjer je bil decembra 1944 posvečen v duhovnika.

Kar 21 let je nato služboval v Murski Soboti. Septembra 1969 je na željo takratnega škofa dr. Maksimilijana Držečnika prišel v Maribor, kjer je postal stolni kanonik. Večkrat je poudaril domotožje po Prekmurju pa tudi, da je nato vzljubil Maribor in njegov značaj.

Leta 1983 ga je papež Janez Pavel Drugi imenoval za mariborskega pomožnega škofa. To službo je opravljal 26 let.

Objavil je vrsto zgodovinskih študij, ki zadevajo kulturno in slovstveno zgodovino Prekmurja, najširši slovenski javnosti pa je želel približati zgodovinske osebnosti, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjale slovenstvo in vero.

Kot član Slovenske škofovske konference je posebej skrbel za področje ekumenizma, zaradi znanja madžarskega jezika pa tudi za vezi med Slovensko in Madžarsko škofovsko konferenco ter se zavzemal za porabske Slovence.

Njegovo osebnost so odlikovali človeška toplina, razumevanje, skrb za pomoči potrebne ter globoka osebna vera. Prav zato so tako verujoči kot neverujoči škofa dr. Jožefa Smeja cenili kot blagega, širokega in srčnega človeka. Mesto Maribor pa mu je leta 2015 podelilo naziv svojega častnega občana.