Letošnji svetovni dan duševnega zdravja postavlja v ospredje krepitev duševnega zdravja za preprečevanje samomora. Izjemno vlogo pri tem ima tudi okolje, torej vsi mi, da pripomoremo, da duševne težave in samomor ne bi bili več tabu tema, saj mnogi ljudje, ki razmišljajo, da bi si vzeli življenje prav zaradi stigme na področju duševnega zdravja, ne poiščejo pravočasno potrebne pomoči.

Zaradi premajhne ozaveščenosti in razumevanja med nami vsemi, kar zadeva naše duševno zdravje nasploh, preprečevanje samomora pogosto ni ustrezno obravnavano. Bistvenega pomena je tudi, da je vsa spoznanja stroke treba dolgoročno prenesti v sistem, ne pa da najrazličnejši projekti zaživijo le za kratek čas. Kljub zmanjšanju števila samomorov v zadnjem obdobju smo še zmeraj nad evropskim povprečjem.

Smo med desetimi državami, ki imamo med mladostniki relativno visok trend samomorilnosti, čeprav so to nizke številke, gre za nekaj otrok letno, ampak je po mojem tudi to preveč« pravi psihologinja Vita Poštuvan iz slovenskega centra za raziskovanje samomora. Medtem pa so zelo visoke številke po številu samomorov med našimi starejšimi moškimi nad 80 let.

Potrebnih bo veliko prizadevanj za celovitejši pristop na državni ravni h krepitvi duševnega zdravja nasploh. Najpomembnejši varovalni dejavniki zanj pa so tudi na nas, spominja psihiater Tilen Zamuda iz oddelka za psihiatrijo v mariborskem kliničnem centru. Pomembno je, da živimo zdravo, da imamo dobre odnose s soljudmi, še posebej z družino in svojci. Hkrati pa moramo biti toliko kritični do sebe, da se zavemo, da smo preobremenjeni in da se moramo znati ustaviti.« Svoje življenje pa lahko obogatimo z novim zadovoljstvom in smislom, če nam je mar za sočloveka in mu pomagamo v najtežjih trenutkih.