Torkov večer je v Kazinsko dvorano SNG Maribor prinesel nekaj svetovnega razkošja. Pod okriljem Osmium inštituta Slovenija so predstavili najdražjo na novo izdelano violino na svetu. Inštrument je izdelal avstrijski mojster Edgar Russ, vreden pa je 3,5 milijona evrov. Ne le zaradi glasbenih odlik in dragega kamenja – rubinov, safirjev, tsavoritov in briljantov –, temveč tudi zaradi v 18-karatno zlato vgrajenih 541-ih kosov osmija, najdragocenejše plemenite kovine.

The Osmium Violin oziroma violina osmij se je med svetovno turnejo v Mariboru ustavila le za nekaj ur, pred tem so jo predstavili v Liechtensteinu in na Dunaju, pot pa jo bo vodila tudi v Abu Dhabi, Tokio, Sydney in New York. Violino je na predstavitvi spremljal njen stvaritelj Edgar Russ, mojster izdelovanja godal, ki je rojen le streljaj od Maribora, v avstrijski Lipnici. Že skoraj štirideset let živi v italijanski Cremoni, kjer je imel svojo delavnico tudi slavni Antonio Stradivari. Pravi, da je od prvega klica do trenutka, ko je bila violina gotova, minilo 32 mesecev. Delo ni napredovalo tako hitro, kot si je želel, 300 trikotnikov iz osmija pa ni brezhibno sedlo v les. Ta majhna nenatančnost inštrumentu daje toplejši in prijetnejši videz, pravi mojster, ki se strinja, da gre za prestižni predmet. Z njim širšo javnost seznanjajo s posebnostmi tega materiala, ki smo ga šele v zadnjih desetih letih začeli uporabljati kot okras in obenem kot možnost naložbe. Prizna, da je bil material nov tudi zanj.

O občutkih - posedovati in igrati

Z izdelavo prestižnih violin že ima nekaj izkušenj, nenazadnje je za omanskega sultana Quabusa Bin Saida izdelal violino, okrašeno z najdragocenejšimi kamni. Po sultanovih navodilih je morala ostati skrivnost vse do njegove smrti, leta 2020, danes pa je glasbilo razstavljeno v operi Muskat, brez mojstrovega imena, saj je sultan pomembnejši od izdelovalca. Tako kot zbirateljskih zlatnikov ne nosimo v žepu, ni nujno, da igramo oziroma znamo igrati na prestižna glasbila v zasebnih zbirkah, pravi, Edgar Russ in na vprašanje, kdo si želi takšnih stvari odgovori:"Ljudje, povezani z glasbo. Zbiratelji glasbil pa nanje običajno ne igrajo. Tudi lastnik največje glasbene zbirke na svetu, Američan David Fulton iz Seattla, drugi največji deležnik družbe Microsoft, ne igra nobenega inštrumenta. Držati violino v rokah je dober občutek, lastniku pa je v zadovoljstvo, če nekdo z veseljem in hvaležnostjo igra nanjo."

Na predstavitvi dragocene violine ji je glas dala prva violina orkestra SNG Maribor, Oksana Pečeny in povedala, da so se ji tokrat nekoliko potile roke, glasbilo pa da je v rokah držala previdno kot svojega otroka.

Osmij kot prestiž in naložba

Kdor bo kupil to dragoceno violino, se bo za to odločil tudi iz naložbenih vzgibov. Kot pri vsakem mojstrskem glasbilu, se bo tudi njena vrednost okrepila za 6 do 7 odstotkov na leto, pravi Edgar Russ. Pa najbrž ne le za toliko; Alen Senekovič, direktor Osmium Inštituta Slovenija, namreč pravi, da je osmij dvajsetkrat dragocenejši od zlata, saj ga je na svetu približno 1500-krat manj:" Osmij je prah, ki nastane kot stranski produkt pri pridobivanju platine. Najprej potrebujemo deset tisoč ton platine, ki je že tako izjemno redka kovina, da dobimo eno unčo (31 gramov osmija). V surovem stanju je prah strupen, zato je na investicijskem trgu postal znan šele pred desetimi leti, ko so v švicarskih laboratorijih s posebnimi postopki osmij kristalizirali. V tej obliki je neškodljiv in se uporablja v investicijske namene in za vgradnjo v prestižne predmete."

Se mar trese status diamantov?

Zdi se, da osmij postaja velika konkurenca diamantom. Zaradi večjega odboja sončne svetlobe ima večji sijaj, pravijo poznavalci. Z njim krasijo nakit, prestižna nalivna peresa in drage ure. Čeprav se ob estetskem učinku ceni predvsem naložbena vrednost, spomnimo, da se je uporaba osmija začela iz povsem praktičnih razlogov. V začetku 20. stoletja ga je Carl Auer von Welsbach prvič uporabil kot material za žarilno nitko v žarnicah.

Reportaži z dogodka lahko PRISLUHNETE TUKAJ.