Ptujsko podjetje Intera je bilo v 20-ih letih delovanja 15-krat v samem vrhu najboljših zaposlovalcev v regiji. Nedavno so prejeli srebrno priznanje na izboru najboljših inovacij podravske regije za razvoj poslovnih aplikacij. Pred dnevi pa so s soinvestitorjem, podjetjem Databox Davorina Gabrovca s sedežem v ZDA, slavnostno odprli obnovljeno nekdanjo oficirsko vilo oziroma paviljon pod Ptujskim gradom na naslovu Vičava 1. Tja so umestili Tehnološki park, prostore pa skrbno načrtovali, tudi zato, da bi spodbujali inovativnost med zaposlenimi. Obnovo so Ptujčani spremljali z zanimanjem in odobravanjem.

Skupina združuje 170 ljudi iz 17-ih držav, mi pa smo se pogovarjali z direktorjem nedavno nagrajene Intere Petrom Ladičem, ki je povedal, da se trudijo biti blizu okolju, v katerem delujejo. Deliti znanje in vzbujati zanimanje pri podmladku je pomembno za bodoči kader, se zaveda sogovornik: "Imamo več dijakov in dijakinj, študentov in študentk na praksi, nek odstotek se jih kasneje pri nas zaposli. Prvi tak primer je bil, ko smo začeli delati z dijakom v 2. letniku srednje šole, najprej v obliki počitniškega dela, potem v obliki prakse in pomoči. Vztrajali smo z njim ves čas študija in na koncu dobili odličnega delavca. Srednje šole so blizu, tudi gimnazija, dobro sodelujemo in vemo, da je to ena izmed poti, da na koncu dobiš dober kader."

Tehnološki park so uvrstili v približno 130 let staro zgradbo, nekdanjo oficirsko vilo, ki je dolga leta žalostno propadala. Zanimala jih je že pred desetletjem, po poldrugem letu intenzivne prenove pa so končno prispeli na cilj. Podvig jih je stal 2,5 milijona evrov, odločitev za obnovo zgradbe in ne za novogradnjo, pa je stal približno pol milijona več, kot so načrtovali. Načrtovanje obnove, njeno izvedbo in skrb za notranjo opremo sta iz lokalpatriotskih vzgibov zaupala izvajalcem iz domačega okolja. Stavba je narejena za sto ljudi, v njej jih deluje 90, torej že statistično gledano zaradi človeških dejavnikov ne more biti vedno vse idealno:»Super je, da so razlike med ljudmi, to je odlično in prav. Ampak že v osnovi, ko se gradita klima in kultura, ko delaš organizacijo, imaš to v mislih in poskušaš uporabiti te razlike v prid vsem. Ko smo se pogovarjali, kaj bi želeli imeti v stavbi, smo izhajali iz tega, kaj smo do zdaj potrebovali in kaj nam je manjkalo. Ogromno smo se naučili iz različnih tehnoloških parkov, t.i. coworkingov, Davorin /Gabrovec, op.a./ je preživel deset let v Bostonu, pred tem pa v San Franciscu. Pridobili smo ogromno izkušenj in znanj in smo jih želeli vpeljati v ta prostor«, razloži Peter Ladič.

V Tehnološkem parku so zaposlenim na voljo sobe za sestanke, veliko je skupnih prostorov, kotički za umik, čitalnica, zofe za sproščene sestanke, gugalnice, tobogan, namizna nogomet in tenis, zaposlene pa spodbujajo tudi, da uporabljajo zunanje površine, na soncu ali v senci parka. Skratka, želijo, da se delavci dobro počutijo in da so motivirani; če nekdo dobro in hitro opravi svoje delo, mu ne naložijo dodatnega. Zaposleni tudi nimajo običajnega delovnega časa. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče tak način dela in sprostitve uvesti tudi v službe javnega sektorja, pa sogovornik pove in primerja:«Mislim, da je možno, je pa težje, ker obstajajo druga pravila. Mogoče je v zasebnem sektorju lažje določiti cilje in njihovo merljivost. Marsikdo je v javnem sektorju omejen z višino plačila. Nek inženir, ki bi šel učit v srednjo šolo, bi bil mnogo manj nagrajen za svoj čas, kot pa če bi šel delat v podjetje. So neke stvari, ki so v zasebnem sektorju lažje. Po drugi strani pa je res, da smo v zasebnem sektorju veliko bolj občutljivi za nihanje na trgu, na razmere in na cikle, ki prihajajo in so prihajali. To pa je potem drugi del. In z vsemi temi stvarmi, kot so odlični delovni pogoji, klima in kultura podjetja, se poskušaš pripraviti na morebitna nihanja v prihodnosti.«

Podrobnosti so v razširjeni zvočni različi na voljo tu: