Mariborski mestni svetniki bodo na novembrski seji predvidoma v prvem branju razpravljali o Akcijskem načrtu trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto. Želja je, da bi na tem področju dosegli več kot 60-odstotno samozadostnost in povečali konkurenčnost in učinkovitost in prijaznost te dejavnosti za okolje. Načrt predvideva širitev toplovodnega omrežja na območju goste poseljenosti, uvajanje obnovljivih virov energije in gradnjo sežigalnice za komunalne odpadke in blato iz čistilne naprave. Do takrat, ko bo sežigalnica zgrajena, pa bi postavili še obrat za predelavo blata v gradbeni kompozit. Za te projekte so že pripravljeni dokumenti za identifikacijo investicijskega projekta.

Prvi steber načrta je povezava in širitev toplovodnega omrežja na levem bregu Drave do leta 2025, do leta 2030 pa še na desnem ter izgradnja toplotne črpalke pri kopališču Pristan. Direktor Energetike Maribor Alan Perc: "Mi danes oskrbujemo 13 tisoč gospodinjstev, se pravi skoraj 40 tisoč ljudi, plus 360 poslovnih subjektov, tako, da lahko rečem, da več kot 30 odstotkov že danes oskrbimo s toploto v mestu. Ko bomo še to razširili, bomo tam že skoraj proti 50 odstotkov."

Dejavnost bi se zaradi ekonomike obsega precej optimizirala. Projekt bi občino v desetih letih stal 6,8 milijona evrov. Drugi steber načrta je graditev sežigalnice za komunalne odpadke in odpadno blato iz čistilne naprave, ki bi energijo pretvarjala v toploto in elektriko. Okoljsko ministrstvo že soglaša z začetkom umeščanja v prostor na Teznu, poleg Snagine sortirnice.

"Z odločitvijo mestnega sveta na tej seji se zagotovo ne bo potrdilo, da gre zadeva dalje, ampak se bo samo dobila zelena luč, ali razmišljamo v pravi smeri ali ne, kajti tudi mi si želimo, da se objekt predhodno podpre z vsemi okoljskimi študijami in študijami, kako bodo dejansko naši ljudje s tem objektom živeli v prihodnje. S temi študijami bomo tudi dokazali, ali smo izbrali pravo lokacijo," pojasnjuje direktor Energetike.

V najboljšem primeru bi jo dogradili čez 7 let – potrebna je še pridobitev koncesije in usklajevanje z državo glede financiranja 45-milijonske investicije. Dotlej pa bo treba poceniti drago odvažanje odpadnega blata. Zato bi za skoraj 3 milijone evrov zgradili obrat za njegovo predelavo v gradbeni kompozit.