Izpolnjevanje študijskih nalog je že dovolj resno; še resneje pa postane, ko se jim pridružijo na primer študentsko starševstvo, premagovanje omejitev v gibanju in zaznavanju ter različni življenjski stroški in ko povrhu na vse to vplivajo covidne razmere. Pogovarjali smo se s štirimi od 14 tisoč študentov Univerze v Mariboru in se pozanimali, kako obvladujejo izzive.

Covidne razmere puščajo posledice tudi na študentih. Ne samo, da so v času zaprtja javnega življanje in ob učenju na daljavo pogrešali osebni stik in druženja, mnogi se pritožujejo, da je zato znanje slabše. Razmere so mnogim oklestile študentski zaslužek, kar veča skrbi zaradi plačevanju bivanja, predvsem tistim, ki ki stanujejo pri zasebnikih. Zala Urbanija z Oddelka za socialna in zdravstvena vprašanja pri Študentski organizaciji Univerze v Mariboru: »Veliko študentov poroča o težavah s koncentracijo, težavah v osebnih odnosih, kar se kaže v simptomih tesnobe in depresije. Še pred letom dni je delovala ena psihologinja, trenutno imamo tri za povečano število svetovancev. Poleg psihološke svetovalnice smo spomladi izvajali projekt Vzpostavimo stik, da so študenti izolaciji na zdrav način vzpostavili stike, mnoge smo napotili v psihološko svetovalnico.« Sogovornica pove, da so tudi zaznali povečano navzočnost motenj hranjenja.

Tržne najemnine so vse višje - študentski domovi pa polni

Študentom poskušajo življenje olajšati tudi z denarno pomočjo, z dobrodelnimi akcijami jim celo subvencionirajo bivanje v študentskih domovih. Zala Urbanija je iz Zagorja, je študentka psihologije in ve o čem govori, ko pove, da so študentje izpostavljeni dodatnemu stresu. Tudi sama je odvisna od študentskega dela in plačuje tržno najemnino, zaradi višanja cen pa razmišlja, da bi se preselila v v enega od študentskih domov Univerze v Mariboru. Tam je trenutno zasedenih vseh 2.663 ležišč, na čakalni listi pa je 105 študentov. Naslednje leto bo seznam še daljši, stiska pa še večja, saj bodo obnavljali tri domove, to pa pomeni dodatno nižanje števila ležišč za prihodnje študijsko leto.

Študentsko delo – treba je (bilo) nekako preživeti

Gorazd Vrečar je študent Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem. Preživlja se sam, najpogosteje kot natakar. Zaradi pomanjkanja dela v času zaprtja lokalov je poskušal tudi drugače:«Nisem iz Maribora, torej je tu še strošek namestitve, hrane, izvedbe študija. Edina možnost je, da delam. Sem natakar in v tej smeri gradim poklicno kariero. Med zastojem javnega življenja so bili gostinskiu lokali zaprti in vendar je bilo treba nekako preživeti. To je potem pomenilo fizičarjenje, proizvodnja, občasna dela. Teden dva, pa potem en teden nič… Ukrepi so, kakršni so, kaj hočem, nekako se trudim.» Gorazd ne zapada pesimizmu in pravi, da ima srečo, da živi v študentskih domovih. Na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem študij poteka v živo. To vidi kot veliko prednost, v primerjavi s Filozofsko fakulteto, kjer, kot je povedala Zala Urbanija, študij izvajajo na daljavo.

Študij na daljavo – slabo za znanje

Poučevanje na daljavo si je pri strokovnih in praktičnih predmetih težje zamisliti. Gorazd Vrečar pravi, da sta pri običajnem pouku večja tako obseg kot kakovost in slikovito opiše:«Sem na gostinski smeri in da gledam prek ekrana, kako nas profesor uči filirat ribo ali speči kruh….To je nekaj povsem drugega, kot da to poskusiš tam in profesor vidi, kaj delaš narobe ter te popravi«.

Študij s telesnimi omejitvami – nadgraditi osnove dejavnosti

Študentka magistrskega študija prevajanja in tolmačenja Agnes Kojc ima od rojstva cerebralno paralizo in uporablja invalidski voziček. Študij je izbrala s premislekom – da bo lahko poklic večinoma opravljala od doma. Njena prva želja je bila sicer pravo, ovira pa arhitektonska, kar je pogosto težava pri starejših zgradbah. Ke rje želela ostati v Mariboru, se je odločila za študij na Filozofski fakulteti. Vanjo vstopa skozi stranski vhod, ki je prilagojen invalidom, a si želi da bi tudi ona vstopala skozi glavni vhod. Pri študiju ji pomagata osebni asistentki, zdaj ima to urejeno, ni pa bilo vedno tako. Osebnega asistenta si je morala deliti z drugimi študenti in prilagajati urnik. Je članica fakultetnega Študentskega sveta in delovne skupine za izboljšanje dostopnosti študija na ravni univerze:«Želim si, da dosegli prilagoditve študijskega procesa in študijskih dejavnosti, ki ne spadajo zgolj med osnovne, ampak olajšajo študij tudi drugim študentom z drugačnimi invalidnostmi, kot na primer prilagojeno gradivo za slepe in slabovidne in tolmača znakovnega jezika za gluhe in naglušne. Pozitivno je, da je UM začela s temi koraki in da se govori o tem ter da bomo v prihodnjih letih naredili maksimalno.«

Študentsko starševstvo – primer večopravilnosti

Urška Jakopin je študentka magistskega študija Medijskih komunikacij na FERI, februarja se vrača v redni študij po porodniškem dopustu. Ve, da bo nekoliko težje usklajevati študij s starševstvom. Nekaj izpitov je opravila kmalu po porodu, z miško v eni in z Oskarjem v drugi roki (Oskar je star 11 mesecev). Zdaj, ko so stvari utečene in organizacijsko dobro razporojene, je lažje in vendar nas je zanimalo, ali jo je bilo kaj strah, ko je zanosila med študijem:«Čez nekaj mesecev me je začelo najprej skrbeti zaradi dohodka, ker sem takrat zaradi situacije s koronakrizo tudi sama izgubila študentski dohodek. Potem sem dobila delo nazaj in se je stvar rešila. Verjamem, da se vse da, z malo več organizacije in načrtovanja ter z veliko dobro volje. Ker sem študentka, bom z Oskarjem doma in si sama razporejala čas, bolj se bom lahko prilagajala, kot če bi bila zaposlena. So tudi zelo lepe plati starševstva v tem obdobju. Jaz sem zelo ponosna, da sem mamica študentka .«

Urška pove, da obstaja na spletu kar nekaj informacij o upravičenosti do socialnih pomoči, vendar jih ni moogče najti povsem brez truda. Pri tem so ji pomagali tako pri ŠOUM-u kot pri Centru za socialno delo. V okviru ŠOUM-a deluje Klub študentskih in dijaških družin Maribor, pripravljajo tudi druženja, oglede predstav in obdarovanja. Božično se približuje...