20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organicije združenih narodov ga je razglasila pred štirimi leti, glavni namen pa je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. V ospredju letošnjega dne je slogan: »Angažirajte se: graditev novih temeljev za čebele.«

Svetovni dan čebel so Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, prvič smo ga obeleževali leta 2018, 20. maj pa je bil izbran zato, ker se je na ta dan leta 1734 v Breznici pri Žirovnici rodil začetnik modernega čebelarstva Anton Janša.

Slovenija z razglasitvijo dneva čebel na globalni ravni pomembno prispeva k ozaveščanju o pomembnosti čebel in divjih opraševalcev, poudarja predsednik čebelarse zveze Slovenije Boštjan Noč: »Več kot ena tetjina svetovne hrane je odvisna od opraševanja čebel, prav tako dve tretjini sadja in lahko rečem, da gre ozaveščajnje ljudi v pravo smer.«

Kar 78 odstotkov divjih rastlin potrebuje opraševanje žuželk. Od njihovega opraševanja je odvisnih tudi 84 odstotkov kmetijskih rastlin v Evropi. Opraševanje žuželk je pomembna ekosistemska storitev, v kmetijstvu v Sloveniji ocenjena na okoli 120 milijonov evrov letno, v Evropi na 22 milijard evrov, v svetovnem merilu pa na vsaj na 153 milijard evrov letno, so ob tem izpostavili na ministrstvu. Poudarjajo, da zaradi naraščanja števila prebivalcev naraščajo tudi potrebe po opraševanju.

Dogajanje v zadnjih letih, predvsem pa epidemija, nas je spomnilo, da varnost preskrbe s hrane ni nekaj samo po sebi umevnega. Med največjiimi težavami zadnjih petih let Boštjan Noč izpostavlja stalne pozebe: » to se odraža predvsem na čebeljih pridelkih, v zadnjih letih niti enkrat nismo prišli so povprečne pridelave in tudi letos kaže na slabo letino.«

Kot še dodaja Boštjan Noč, pa je tudi Evropska unija tudi zaradi svetovnega dne čebel spoznala, da je treba čebalstvo bolj podpreti, in tako bo v naslednjih letih več denarja namnejnga čebelarstvu.

Žal pa Slovenci še vedno ne zaužijemo veliko medu, poudarja mariborski čebelar Marko Cesar: »Letno zaužijemo okoli kilomagram medu, ostalih sladkorjev pa kar 50 kilogramov. »

Vseakor pa svetovni dan čebel pomembno prispeva k promociji Slovenije, slovenskega čebelarstva in turizma ter k reševanju globalnih problemov.

Od letos apiterapevt tudi uradno priznan poklic v Sloveniji
Čebelarska zveza Slovenije se je letos še posebej razveselila sprejetja poklicnega standarda za apiterapevta. Po šestletnih prizadevanjih je tako to postal uradno priznan poklic tudi v Sloveniji. Spomnimo: apiterapija za ohranjanje in pomoč pri krepitvi imunskega sistema in ohranjanja zdravja ljudi uporablja čebelje pridelke. Začetnik moderne apiterapije je bil zdravnik Filip Terč, ki je deloval v Mariboru. Po njem bo ime dobil sodoben apiterapevtski center, ki naj bi zaživel v štajerski prestolnici.

Slovenci smo čebelarski narod
Skrb za čebele je skrb za človeka in Slovenci smo čebelarski narod – čebelari namreč več kot 10 tisoč Slovencev oziroma kar vsak 200-ti. Čebelarjenje ima v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti in dolgo, bogato tradicijo. Slovenska krajina je zaznamovana s tipičnimi slovenskimi čebelnjaki, ki jih sestavljajo za našo deželo značilni AŽ panji, pogosto z okrašenimi panjskimi končnicami, ki so prav posebna zgodba. V Sloveniji je tudi veliko učnih čebelnjakov, prav poseben pa je v Murski Soboti, saj je prilagojen invalidnim osebam na vozičkih in jim omogoča samostojno čebelarjenje. Spomladi so v preizkušnjo dobili prototip njim posebej prilagojenega, nakladnega panja, ki je v svetu bolj poznan.