Nova zgradba za Mariborsko knjižnico je že na obzorju, a tudi Pokrajinski arhiv se sooča s prostorsko stisko. Sedež ustanove je v nekdanjem jezuitskem semenišču na Glavnem trgu, del depojev za Štajersko, Koroško in Prekmurje je v nekdanjih učilnicah, del pa na dislocirani enoti v Melju, kamor so lani spomladi preselili gradivo iz depojev na Taboru, kjer ga je načenjala plesen. Četudi je nova rešitev dobra, si želijo, da bi bila začasna in da bi se lahko v prihodnosti pohvalili z novo zgradbo. A tudi ta želja je skoraj arhivska.

Kdaj in kje nova zgradba arhiva

Najoprijemljivejša lokacija za novo zgradbo je bila doslej v Parku mladih, vendar naj bi tam načrte imelo šolsko ministrstvo, lastnik zemljišča. Direktorica arhiva Nina Gostenčnik pravi, da so pogovori o novi zgradbi s kulturnim ministrstvom spodbudni, na ministrstvu pa dodajajo, da zemljišče že izbirajo, a pojasnil v zvezi s tem še ne dajejo. »Na Ministrstvu za kulturo imamo veliko podporo. Prepoznali so to našo potrebo, da Maribor dobi prominento arhivsko stavbo. V dvajsetih letih se načeloma ni našla parcela oziroma zemljišče, na kateri bi ta stavba lahko stala«, je povedala direktorica Gostenčnik in dodala, da morajo biti pri izbiri lokacije za novo zgradbo pozorni na različne dejavnike, ki bi lahko vplivali na varovanje arhivskega gradiva, tudi na oceno tveganja v okolici:« V času, ko so bile v Mariboru vstaje, so protestnik zažigali smeti na Koroški cesti, ravno pred stavbo arhiva. Takrat smo bili malo na trnih, da se ne bi kaj zgodilo, saj so okna v pritličju obrnjena na stran Koroške ceste. Takrat je bilo mogoče malce preplaha.«

Včasih pomaga, če vprašamo sosede

Arhiv hrani gradivo javno-pravnih oseb, med drugim s področja izobraževanja, kulture, zdravstva in sodstva, pa tudi osebne fonde. Pred dnevi sta režiserka Maja Weiss in Ivan Kramberger mlajši pregledovala gradivo o Ivanu Krambergerju, pripravljata namreč dokumentarni film o njegovem vplivu na osamosvajanje Slovenije. Arhivska svetovalka in dokumentalistka Suzana Čeh pravi, da stranke najpogosteje iščejo gradivo v upravno-pravnih postopkih za urejanje premoženjskih pravic, šolska spričevala in dokumente s področja socialnega skrbstva:«Iščejo tudi dokumente s področja gospodarstva, za beneficirano delovno dobo, datum zaposlitve oziroma prenehanja delovnega razmerja. To iščejo predvsem tisti, ki se upokojujejo in jim manjkajo leta. Tu so tudi takšni, ki so bili nekaj časa brez dela in prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje ter iščejo podatke o tem, v zadnjem času pa najpogosteje iščejo gradbene dokumente."

Včasih je kaj težko najti in traja, tudi zato ker stranke ne posredujejo pravih ali natančnih podatkov, pove sogovornica: «Problem je s tistimi, ki tipajo in ne vejo, kaj iščejo. Pogosto pomaga pogovor o tem, kaj mislijo delati, kaj vložiti. Včasih iz strank vlečemo podatke, potem pa se razburjajo, češ, kako naj jaz to vem. Če iščejo kaj s področja gradbenih zadev, je najboljše, da informacije poiščejo doma, iz starih dokumentov je mogoče razbrati parcelno številko, katastrsko občino, ime in priimek. Če to ni mogoče, naj pogledajo v zemljiško knjigo, zgodovinski izpisek ali pa se naj obrnejo na geodetsko upravo, kjer pridobijo parcelno številko in katastrsko občino za tisto obdobje, ko je bil objekt grajen.« Pogosto pomaga, da vprašamo sosede; ti so običajno poznali prvega lastnika. Včasih so rezultati pozitivni in zadeva lažje steče, še o izkušnjah pri delu s strankami pove sogovornica.

Razložiti poslanstvo arhiva mladim

Ustanova svoje delo predstavlja tudi šolskim skupinam. Čeprav so zdravstvene razmere ta program okrnile, se potrudijo in poiščejo gradivo, povezano z njihovim krajem. Mlade zanima skladišče, restavratorska delavnca, v primerjavi z muzeji pa se lahko šolskim skupinam približajo z njim znanimi, domačimi temami:«Če pridejo otroci iz Slovenske Bistrice, jim ne bomo kazali eksponatov, ki se nanašajo na Maribor ali nekaj, kar jim ni znano, ampak jim bomo pokazali nekaj iz njihovega okolja, na primer stare razglednice iz njihovega kraja, stare gradbene načrte za njihovo šolo, zvezke, matične liste z učenci, ki so pred sto leti obiskovali njihovo šolo. To je mogoče najti za vse šole, na območju, ki jih pokriva naš arhiv«, je razložila arhivska svetovalka Mojca Horvat.

Arhivske zanimivosti in dragocenosti

Na obisku v arhivu nam je Mojca Horvat predstavila nekaj arhivskih dragocenosti. Ena izmed njih je najstarejši cehovski red, ohranjen v slovenskih arhivih. Gre za dokument iz leta 1624: «Gre za dokument, s katerim je vladar potrdil mariborskim mlinarjem njihova pravila, kako smejo v Mariboru opravljati svojo obrt. Kot vemo, so imeli na Dravi plavajoče mline, podobne, tistemu najznamenitejšemu na Muri. Z velikim cesarskim pečatom je potrjeno, kako si lahko postal mlinarski mojster, kako dolgo so se morali izobraževati vajenci, koliko mlinov je sploh smelo biti na Dravi. Podpisan je takratni cesar Ferdinand, dokument pa je napisan na roko, čeprav je videti kot tiskan. Napisano je na pergament, na živalsko kožo.«
V arhivu tudi preučujejo lastno gradivo, pripravljajo razstave in izdajajo publikacije; najnovejšo je pripravila Mojca Horvat, o gospostvu Negova.