Pomembni prizorišči urjenja praktičnih veščin pregleda, diagnosticiranja in urgentne obravnave bolnikov na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru sta Simulacijski center in Laboratorij kliničnih veščin, ki delujeta v okviru Izobraževalnega centra. Odnos med bolnikom in medicinskim osebjem je interaktiven, bolniki pa so vedno bolj ozaveščeni in poleg strokovnosti pričakujejo tudi prijaznost in sočutje. Kako se vsega tega učijo študentje, smo preverili na praktični vaji izbirnega predmeta propedevtika, med zaigrano oskrbo bolnika s hudo bolečino v prsnem košu.

Prvi stik je z lutko
Vajo v simulacijskem centru je vodil mentor dr. Sebastjan Bevc, zdravnik specialist interne medicine in klinične farmakologije ter redni profesor na obeh področjih: »Simulacija je nujno potrebna. Po njej se pogovarjamo, iščemo pozitivne stvari, pomanjkljivosti in rešitve, kako bi se dalo izboljšati. Ob tem pridemo do tega, da medicina ni črno bela slika, ampak paleta vseh možnih pristopov.«
V času študija je najprej pomembno delo študenta z lutko. Nekje je pač treba začeti, pri vaji pa se je mirno in zbrano odzival študent tretjega letnika splošne medicine Bor Dakovič:«Upam, da bom tako deloval v resnični situaciji. Delamo na simulatorjih, da je vpliv andrenalina manjši in da se boljše znajdemo ter primerno pomagamo 'pacientu'. Upam, da bo tako ostalo v resnični situaicji, ko bo delal adrenalin, in ko bo pacient zares potreboval našo pomoč.«

Pritegniti pozornost in podati informacijo – v sekundah!

Študentje so tudi lahko tutorji. Tisti iz 4., 5. in 6. letnika vodijo, učijo in včasih tudi ocenjujejo mlajše kolege. Eden izmed tutorjev je Domen Guzelj, študent 5. letnika splošne medicine: »V sklopu tutorskega sistema organiziramo več stvari. V okviru interne medicine imamo predmet propedevtika, ki obsega pripravo študentov, pred vstopom v klinično okolje. Mi jim poskušamo predstaviti čim več in jih naučiti kliničnega statusa, jemanja anamneze in pristopa do bolnika, da je to čim bolj celostno in čim bolj primerno za klinično okolje. Sledi izpopolnjevanje drugi veščin, kot so jemanje krvi, rektalni pregled, vstavljanje katetra. Vse to naj bi znal vsak študent, kot dodatek pa imamo učenje ultrazvoka in simulacije, ki se pomagajo vživeti v urgentna stanja.«

Izobraževalne metode in pristopi se morajo tudi v Mariboru prilagajati času in navadam mladih:« Kot učitelj moram sprejeti in spoštovati drugačnost junakov, ki jih poučujem. Ta zadnja generacija je takšna, da jo moraš motivirati v dveh minutah, študentom moraš v par sekundah povedati, kaj je bistvo, da jih spraviš v cono radovednosti in jih oborožiš z informacijo, ki jim bo prišla prav. In tu se konča.« Razloge za to je treba iskati drugje in širše v družbenih dogajanjih ter se prilagoditi, dodaja prof. dr. Bevc.

Veliko zanimanje za študij medicine v Mariboru

Sogovornik tudi razloži, da je program Medicinske fakultete v Mariboru zasnovan po skandinavskem modelu. Študenti se vpišejo z 18-imi leti, čaka jih čez 40 izpitov, vaje, težki procesi, da prigarajo do konca. To pa je šele začetek, čakata jih še strokovni izpit in specializacija. Celotna izobrazba od vpisa do samostojnega opravljanja zdravniškega dela traja 12 let, pravi prof. Bevc, ki je ponosen, da se na medicino vpisujejo odlični in ambiciozni maturanti. Tudi zato je prehodnost med letniki visoka, med 85 in 95-odstotna.
Covidno obdobje je poglobilo kadrovske razpoke v slovenskem zdravstvu, tudi zato je vlada končno povečala število vpisnih mest na fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Tam se je na študiju splošne medicine število mest zvišalo s 96 na 106. V tem študijskem letu so začeli izvajati tudi program dentalne medicine, na fakulteti pa je s skupaj s podiplomskimi vpisanih okoli 700 študentov.

Zanimanje za študij je veliko, enkrat večje od razpoložljivih mest, na dentalni medicini je za 20 vpisnih mest prijavljenih 71 študentov, na splošni medicini pa se za 106 razpisanih mest poteguje 242 študentov (v Ljubljani je razmerje na splošni medicini 205:355, na dentalni pa 50:103). Ker se vpis veča in ker bodo prvemu sledili še naslednji letniki študija dentalne medicine, se bo morala fakultetna zgradba razširiti oz. zagotoviti dodatne lokacije. Načrti za to so, a še ne dovolj konkretni.

Več zanimivosti in potek simuliranega ukrepanja ob srčnem infarktu vas čakajo v posnetku oddaje.