Umetnostna zgodovinarka in kustosinja Nina Jeza je s sodelavci že sedmo leto pripravila Art-MUS – Mariborski umetnostni sejem. Ta naj bi zbirateljem in posameznim ljubiteljem umetnosti omogočil nakup, umetnikom pa podporo. Tako kot lani tudi letos zaradi znanih razmer ostaja na spletu, se je pa mogoče dogovoriti za oseben ogled želenega dela v živo, v nekaterih primerih tudi za srečanje z umetnikom. Kupci se za to odločajo predvsem pri delih večjega formata in z višjo ceno. Na spletni strani sejma so lani decembra v času zaprtja javnega življenja zaznali trideset tisoč ogledov, letos pa doslej deset tisoč. Prodali so šest del v v skupnem znesku štiri tisoč evrov in so zadovoljni, četudi je bila lani prodaja veliko večja.

Vodja Mariborskega umetnostnega sejma MUS Nina Jeza si je zadala cilj – v desetih letih utrditi ugled in pomen sejma, potem pa ga nadgrajevati. Letos sodeluje več kot 100 umetnikov, ponovno so vključili tudi galerije. Po dveh zaporednih letih na spletu želijo prihodnje leto vsebine predstaviti v živo:«Naslednje leto bomo začeli s hibridnim sejmom, dogovarjamo se tudi že za resne prostore. Sejem je zdaj sedmo leto, mi pa smo si rekli, da v desetih letih zastavimo njegove temelje. Še vedno to ni tak sejem, kot je npr. dunajski Art Fair, ampak poskušamo narediti slovenski likovni sejem. V Ljubljani na primer že sedmo leto pripravljajo sejem ilustracije, ki pa nam ni konkurenca. Zdi se nam namreč prav, znotraj Slovenije vzpostaviti umetniški trg."

Promocija, a ne pod ceno

Sejem želi zadovoljiti širok spekter okusov. Kupiti je mogoče različna dela, od zelo umetniških do abstraktnih in tudi bolj všečna, dekorativna. Na voljo je tudi precej majhnih kipcev, ki so lahko lepo darilo.
Sejem je promocija za umetnike, sogovornica pa pravi, da je njihova dela mogoče kupiti tudi zelo ugodno, že za dvajset evrov:«Dalo bi se tudi za deset, ampak mislim, da je to že malo podcenjeno…Cene so tako od dvajset do dvajset tisoč evrov. Je pa res, da ljudje kupijo umetniško delo prek spleta za ceno dva tisoč, dva tisočpetsto evrov. V tem primeru tudi že nekoliko poznajo umetnika in njegova dela in približno vejo, kaj kupujejo. Dražja dela pa želi kupec videti tudi v živo. Tako da se ne nadejamo, da bomo prodajali dela za 10 tisoč evrov, gre pa tudi za promocijo in zato si želimo sejem v hibridni obliki.»

Nina Jeza želi počistiti s tabujem, da galeristi dvigujejo cene in razbliniti strah, da je nakup umetnin vložek z izgubo:«Cene del umetnikov, ki se predstavljajo na sejmu, se dvigujejo. Leto, dve, tri, ostane enaka, potem pa se zagotovo dvigne. Če nekdo kupi delo in se ga čez nekaj časa naveliča, ga lahko tudi čez nekaj časa proda, za isto ali za višjo ceno.«

Umetnost kot temelj ugleda

Sejem se najbolj promovira decembra, v času obdarovanj, so pa v preteklosti občasno pripravili prodajno-promocijske tako imenovane pop-up akcije – na primer ob državnem kulturnem prazniku so izpostavili prejemnike Prešernovih nagrad, ob osmem marcu pa so se osredotočili na dela umetnic. Na sejmu lahko dela prodajajo tudi drugi lastniki, sogovornica pa si želi, da bi pomen odnosa do umetnosti uzavestili tisti, za katere je pomemben družbeni ali poslovni ugled, na primer podjetniki in gospodarske družbe:«Ti danes redkeje kupujejo umetniška dela in mogoče bomo v letu 2022 pripravili prodajno-promocijsko akcijo s ponudbo umetniških del samo za pisarne, za gospodarstvenike. Menim, da bi bilo primerno, da bi imel vsak poslovnež v svoji pisarni kakšno dobro umetniško delo. Če dobi stranko in ji je blizu umetnost, takšnega poslovneža prej sprejme….«

Na sejmu so pripravili tudi posebne ponudbe, umetniška dela v kombinaciji z vinom ali knjigo, nimajo pa v ponudbi nobenega dela Dušana Kirbiša, letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada – a se to zna tudi spremeniti, še dodaja sogovornica.

Nina Jeza, ne le da že sedem let vztrajno gradi Mariborski umetnostni sejem, prizadeva si vzpostaviti tudi umetniški depo. Umetniki so namreč zelo produktivni, ljudje pa še ne dovolj kupno razpoloženi. Slovenija je dovolj majhna, da bi bila dela na enem mestu, nekatera pa bodo zagotovo postala del slovenske kulturne dediščine.