Ptuj krasijo različni nazivi, kot so zakladnica tisočletij, najstarejše mesto in karnevalsko mesto. Njegova identiteta temelji na častitljivi zgodovini iz antičnih in še starejših časov, zdi pa se, da ni večno samo mesto, ampak tudi obljube v njem. Mesto predvsem v toplejših mesecih za dan ali vsaj za nekaj ur obišče veliko turistov, ki pa jim ne morejo pokazati najdragocenejšega – arheološke dediščine. Ta je v več sto tisoč primerkih pospravljena v depojih v stari stavbi nekdanjega kmetijskega kombinata na Muzejskem trgu in v vinski kleti pod njimi.

Ob selitvi arheološke zbirke in lapidarija iz Dominikanskega samostana zaradi njegove obnove leta 2011 so muzealcem obljubili, da bodo primerno stanje vzpostavili v dveh letih. Od takrat jih je preteklo sedem, začasna rešitev pa je očitno postala stalna, up pa postopoma zamenjuje obup. O urejenem statusu arheologije na Ptuju namreč govorijo že desetletja. To dobro ve kustos Ivan Žižek:

"Tako počasi se odvijajo dela in jaz najbrž ne bom dočakal tega dela v profesionalni vlogi v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, verjetno pa se boste še prej tudi vi (avtorica prispevka! op. a.) postarali, preden bodo zaklučili dela v Dominikanskem samsotanu."

To res ni dober obet in kot boste slišali, je pri projektu gradnje tudi veliko neznank. Prva je, da delovna skupina, ki je pripravila gradivo za reševanje ptujske arheologije že pol leta čaka na smernice občine, druga neznanka tiči v prepričanju občine, da bi morala stroške za novogradnjo arheološkega muzeja prevzeti država, tretja pa pravzaprav ni neznanka, na Ministrstvu so namreč popolnoma prepričani, da 3 milijone vredne novogradnje ne bodo plačali. Zato ker podpirajo izključno ustrezno rešitev v obstoječih stavbah na grajskem griču ali v starem delu mesta. Znano je tudi, da bo pred parlamentarnimi volitvami veliko obljub in na te stavi ptujski župan Miran Senčar.

"Počakali bomo na naslednjo vlado in to poskušali urediti, jasno pa je, da je zdaj pravi čas, prišli bodo namreč kandidati k nam na predstavitve in potem bomo zahtevali, da obljubijo, da obljube držijo in da arheološki muzej na Ptuju bo!"

Dediščina kot identiteta. Skrita.

Direktor PMPO Aleksander Lorenčič pravi, da ni premikov in se sprašuje o smislu nadaljnjega obstoja delovne skupine za ureditev statusa ptujske arheološke dediščine, ki je od leta 2011 pospravljena v lesenih zabojnikih nekdanje vinske kleti.

"Lahko rečem, da je mesto identiteto gradilo na svoji preteklosti in dediščini, stanje, ki ga imamo, pa vsem deležnikom, ne samo muzeju (tu se te problematike zavedamo in vedno znova opozarjamo nanjo!), temveč tudi lokalni skupnosti in ne nazadnje tudi državi (gre namreč za zbirko nacionalnega pomena!), ne more biti v ponos."

Na Ptuju so se, preden je bilo ukinjeno njihovo financiranje, trudili z manjšimi tematskimi arheološkimi razstavami, zdaj so prostor zanje našli na Muzejskem trgu, v isti stavbi, kjer so depoji, a prostori niso ne dovolj veliki ne dovolj reprezentativni, največja bolečina pa je, da je veliko najdb skritih očem, tudi v vlažni kleti v lesenih zabojnikih. Ministrstvo za kulturo vztraja pri ureditvi zbirke v obstoječih zgradbah, tudi na ptujskem gradu (na leto ga obišče približno 70 tisoč ljudi), kjer so stalne zbirke muzeja, vendar kustos Žižek meni, da bi s postavitvijo arheologije njim okrnili prostor.

Od 5 do 50 let

Del ptujske arheologije naj bi se prihodnje leto preselil v obnovljeno prvo nadstropje Dominikanskega samostana, ob 1950-letnici omembe Ptuja namreč tam pripravljajo razstavo, tudi arheološko. Sicer pa bo nekoč ptujska arheologija zastavljena tritočkovno - z arheološkim muzejem, z arheološkim parkom na prostem na Panorami in z razstaviščem v Dominikanskem samostanu. Tako bo nekoč. Do takrat pa bodo poskušali improvizirati, gre razumeti župana Ptuja Mirana Senčarja, tudi s postavitvijo kosov dediščine oziroma z njihovimi 3D printi v ptujskih izložbah. Kakor koli se bodo zadeve lotili, pomembno je, da bo poskus ohranil okus. Medtem pa bo tekel čas.

"To je ogromen zalogaj, dela je za prihodnjih 30, 40 mogoče celo 50 let, toda, če ga ne začnemo, ne bo nikoli dokončan. Seveda pa mora biti arheološki park samozadosten, obratovalne stroške mora pokrivati z vstopninami, občina jih ne bo zmogla. To je je dolgoročna zgodba, Ptuj je star 1950 let, če bomo na Ptuju dobili arheološki muzej v petih letih, bo to zelo hitro," je skorajda optimisten župan Senčar.