Ptujski mestni svet je v sredo na izredni seji in po obširni razpravi vendarle, a ne soglasno, potrdil dokumentacijo za Revitalizacijo Stare steklarske delavnice in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami. Največ pomislekov svetnikov je izhajalo iz slabe izkušnje predrage prenove mestne tržnice, saj se je tudi ocena stroškov novega projekta v dveh letih dvignila s 3,6 na 4,9 milijona evrov. Največji so, tako kot pri vseh naložbah v Ptuju, stroški arheoloških izkopavanj.

Vloga je zdaj popolna in jo bodo poslali na Ministrstvo za okolje in prostor, z njo izpolnjujejo pogoj za potrditev projekta v drugi fazi prijave za sofinanciranje s sredstvi mehanizma Celostnih teritorialnih naložb. Z deli v najbolj degradiranem delu starega mestnega jedra bi lahko začeli že konec junija. 2,6 milijona evrov zagotavljajo državni in evropski viri, preostanek prispeva občina in upa, da bodo v teh okvirjih ponudbe izvajalcev.

Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi

Županja Nuška Gajšek pravi, da bo izbor izvajalca znan konec meseca, takrat pa da bodo tudi vedeli, katere so tiste prave številke in upajo, da ne bodo presegale finančnega okvirja. Svetniki so v dveurni razpravi imeli pomisleke zaradi izkušenj z (pre)drago prenovo mestne tržnice, Helena Neudauer (SDS): "Mi bi bili zelo zadovoljni, da ta znesek dobimo, vendar me skrbi, da bomo še enkrat ali dvakrat toliko, ali pa še več, morali plačati iz našega proračuna. To je težava v tej naši današnji odločitvi. Županja je tudi poudarila, da smo se ob tržnici veliko učili, ampak eni se očitno še niso naučili, ker se dogajajo iste zgodbe, kot so se ob tržnici. Nekdo je na natečaju sprejel eno rešitev, kako bo izgledalo, svetnikov pa ni nihče nič vprašal. Vpraša se nas samo, ko je treba dvigniti roko za denar.«

Arheologija - ponos, skrb in strošek

Arheologija na Ptuju je dragocenost, a tudi strošek. V dotičnem projektu se je ocena stroškov arheoloških izkopavanj dvignila za 370 tisoč evrov. Svetnik Štefan Čelan je bil kritičen, češ, da arheologi nimajo pravice postavljati arheološkega gradbišča, temveč le nadzirati gradnjo. Županja Nuška Gajšek pa pojasni:»Ponudniki so, ponudbe pa so nižje, kot so bile v ocenjeni vrednosti. Mislim pa, da se da pogajati in obetamo si, da bomo na kraju samem minimizirali tisti obseg, ki je bil opisan v kulturno-varstvenih pogojih.«
Stroške bi lahko omejili tudi pri izbiri materiala, dodaja županja:« Glede na to, da je bil predpisani kamen pohorski tonalit in ker je v Sloveniji samo en ponudnik, smo opozorili na možnost izkrivljanja konkurence. Zato so predpisali še druge, alternativne kamne, v primeru, da bi to močno vplivalo na projekt. »

Prihraniti bi bilo mogoče tudi pri nakupu opreme za Staro steklarsko, kamor se bo selil Center interesnih dejavnosti. Županja pravi, da so v projektni nalogi predvideli, da se bo tam izvajal najrazličnejši spekter kulturnih vsebin, del pa bo tudi tržen, med drugim z dvorano, ki bi jo dajali v najem.

(stara) Stara steklarska - ptujska Metelkova

Tam bodo delovala tudi kulturna društva, projekt pa ni zgolj infrastrukturno pomemben. Stara steklarska je namreč vedno bila pomembno kulturno gonilo. Prav letos namreč mineva 25 let, odkar so mladi avantgardni ustvarjalci zasedli te prostore, jih uredili in jih vsa leta vzdržujejo. Gledališka peagoginja Branka Bezeljak pravi, da lahko Staro steklarsko primerjamo z Rogom ali Metelkovo v Ljubljani, dolgoletna kulturna delavka in mentorica, ki se je specializirala v kulturnem menedžmentu in v vodenju javnih ustanov, pa se zaveda, da prihajajo spremembe:"To bodo, glede na to, kar smo mi počeli, popolnoma druge oblike dejavnosti. Potreben bo drugačen sistem upravljanja, politika pa se bo odločila, ali bo to samostojen javni zavod ali pa bo deloval v sklopu kakšnega drugega. Jaz bolj vidim, da bi se morali povezati Zveza kulturnih društvev oz. društva, ki so vključena vanj, in Javni sklad za kulturne dejavnosti. Strokovno bi torej sklad pokrival to, kar se tiče mentorstva, delavnic, izobraževanja in srečanj. Predstavljam si, da bi morala biti naprej neka krovna služba ljudi, ki se bodo ukvarjali s to hišo, kulturni menedžer, ki zna pridobiti denar, razporediti delo, pridobiti sodelavce in tržiti prostore. Ti bodo, glede na načrt dobri, uporabni in univerzalni.«

Smo upravljalci mesta za prihodnje rodove

Na Vrazovem trgu, ki bo obnovljen skupaj s priključnimi ulicami, Stanka Vauda Benčevič z možem vodi prepoznaven nastanitveno-kulturni center. Kot mnogi, se tudi ona tolaži s šarmom tega propadajočega mestnega predela, kot ga doživijo tudi obiskovalci od drugod. Veliko vlaga v urejenost svojega lokala z okolico in se zaveda: » To je vseeno neko vzdrževanje za naslednje rodove in generacije. V tej tisočletni zgodovini mesta si ti upravnik, skrbiš, da se stvar uredi in poskrbiš, da je za naprej, saj mi smo le ena pikica v tej tisočletni zgodovini.«

Projekt je za Ptuj pomemben in potrditev dokumentacije je bila najbrž v duhu izjave Alena Iljevca z Liste Ptuj je naš:«Če smo se odločili, da moramo nekaj storiti, bi bilo neodgovorno, da si tik pred zdajci, pred ciljno ravnino premislimo.«

Projekt naj bi končali do leta 2022, občina pa upa na dodatna sredstva iz virov za obnovo starih mestnih jeder, med drugim želijo obnoviti tudi mestno hišo. Medtem pa dominikanski samostan čaka na drugo fazo prenove in ostaja brez ključnih vsebin. Z njim ima mestna občina 170 tisoč evrov fiksnih stroškov, pravih vsebin pa le za nekaj dni, oboje v obdobju enega leta, in tudi za to iščejo rešitve. Medtem pa je stalno, a neučinkovito, tudi nezadovoljstvo zaradi slabo prenovljene zgradbe Mestnega gledališča Ptuj. Celovita obnova je bila pred štirinajstimi leti, posledice slabo opravljenega dela pa so se pokazale kmalu po odprtju in so vsako leto opaznejše.