Na Ptuju so slovesno odprli Kabinet Stojana Kerblerja. Umeščen je v zgradbo v Prešernovi ulici, kjer deluje tudi Galerija mesta Ptuj in kjer je umetnik preživel nekaj let kot dijak ptujske gimnazije ter ustvaril svoje prve prave fotografije z družinsko mehovko, ki mu jo je podarila mama. Stojan Kerbler je mestu podaril 1.650 avtorskih fotografij in dokumentacijo o svojem umetniškem delu. Pobudnik projekta, vodja galerije Dušan Fišer, pa je poleti, ob podpisu donatorske pogodbe opozoril, da gre za dragoceno zapuščino, kabinet pa da je eden od načinov, kako se lahko mesto oddolži svojemu umetniku. Sinoči je poudaril, da se redko zgodi, da na Ptuju umetnost stopi v zgodovinski prostor. Kerblerjeva dela so namreč zapis časa in njegovega spreminjanja.

Fotograf se je rodil leta 1938 na Ptujski gori in je ena najbolj prepoznavnih osebnosti slovenske fotografije. Je prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, častni občan Ptuja in Majšperka. Tudi zato ne preseneča, da so se otvoritve kabineta udeležili številni poznavalci in ljubitelji njegove fotografije, znanci in prijatelji z vseh koncev:«To je najbrž zadnja takšna velika prireditev z mojimi fotografijami, kjer sem aktivno pristoten. Poleg tega smo to pripravljali tri leta bilo je veliko reklame. V domačem okolju so moje stvari vedno dobro obiskane, takšen obisk me ne preseneča«, je povedal fotograf.

Umeščenost kabineta v zgradbo v Prešernovi ulici 29 ima posebno zgodbo, razloži dolgoletna raziskovalka fotografovega dela, umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki:«Ta zgradba je bila dve leti njegov dom. Tu je prebival kot dijak in točno v teh prostorih, kjer je zdaj kabinet, je bila fantovska spalnica. Hiša je zdaj nekoliko prezidana, ampak tu je bival dve leti in stvari se vračajo v njegovo otroško domovanje.«

Kabinet je razdeljen v štiri prostore; v dveh je stalna razstava, na kateri so na ogled tudi še neobjavljene fotografije. Teh je približno 25, razstavljena pa so tudi dela iz Kerblerjevih znamenitih ciklov, s katerimi si je ustvaril ime - Portreti s ptujskih ulic, Koline in Tovarniška fotografija, najbolj znani pa so Haložani, pomemben dokument prostora in časa, ki se je močno spremenil.

Stojan Kerbler je na otvoritvi s ponosom povedal, da je fotograf domačega dvorišča, pri tem pa so zoreli pristni stiki z ljudmi, razloži Marjeta Ciglenečki:«Zlasti v Halozah je imel Stojan lepo navado, da se je, ko je slikal pri neki družini, ljudi, torej domače, pri naslednjem obisku pojavil s fotografijami. Zlasti pri Galunovih v Stopercah, kjer je ogromno fotografiral, so imeli na stenah veliko njegovih uokvirjenih fotografij. To se tudi vidi na njegovih mlajših fotografijah. Skratka lepo je videti haloški dom na fotografijah s Stojanovimi fotografijami.«

V prvem prostoru kabineta sta prikazana fotografovo življenje in delo ter izbor fotografske opreme, četrta soba pa je študijska. Tam bodo hranili dokumentacijo, ki jo je Stojan Kerbler vsa leta skrbno urejal:«Sem eden redkih, morda edini slovenski umetnik, ki ima toliko dokumentacije o sebi. Govor Mete (Marjete Ciglenečki, op. a.) in državnega sekretarja imam že v torbi zgoraj….To je moj hobi in praktično cela zgodovina. Najmočnejši del je 34 fasciklov z mojo celotno fotografsko potjo, knjige, tuje revije, 15 fasciklov je o mojih samostojnih razstavah in ogromno člankov. Vse to je zbrano in ker sem delal v jugoslovanskem in širšem prostoru, je mogoče na fotografijo gledati širše; vedno sem namreč bil v središču tistega.« Ta dokumentacija bo dostopna v začetku prihodnjega leta.

Stojan Kerbler zadnjih nekaj let ustvarja seriji Minljivost in Šelestenje, od nekdaj pa se le redko odpravi od doma brez fotoaparata. Ali ga bo mogoče srečevati v kabinetu? Odgovarja v svojem slogu in kot ga poznajo bližnji: »Mislim, da ne. Srečamo se pri meni doma.«

Vrata doma Stojana Kerblerja so namreč od nekdaj odprta za vse, ki jih zanima njegova fotografija, kabinet pa bo za obiskovalce odprt od torka do nedelje in med prazniki med 10. in 17. uro.