Doktor Filip Terč je bil češkega rodu, a je živel in zdravil v Mariboru. Že leta 1879 je začel poskusno zdraviti revmatične bolezni s čebeljimi piki in kmalu zaslovel po vsem svetu. Tovrstno zdravljenje je opravil pri približno 700 bolnikih, s čimer si je v zgodovini medicine in čebelarstva pridobil laskavi naziv pionir apiterapije. Maribor je tako postal zibelka nove medicinske terapije in čebelarske dejavnosti, dr. Terč pa zelo priljubljen med slovenskimi čebelarji, celo bolj kot med zdravniki. Predsednik sekcije za apiterapijo pri Čebelarski zvezi društev Maribor Karl Vogrinčič, je poudaril, da so vse civilizacije živele in preživele s čebelo in prav to Terč kot zdravnik znal izoristiti. Po njegovem si Slovenci lahko štejemo v čast, saj smo zaslužni za kar dva svetovna dneva, povezana s čebelami. Leta 2006 smo dobili svetovni dan apiterapije, ki ga zaznamojumeo 30. marca, na rojstni dan Filipa Terča, od lani pa imamo še svetovni dan čebel.

Čebelarji si prizadevajo za priznanje apiterapije

V Avstriji, Nemčiji, večini vzhodnoevropskih držav in Rusiji je apiterapija priznana kot komplementarna metoda zdravljenja. Za njeno priznanje oziroma legalizacijo – kot eno od metod komplementarne medicine – si že več let prizadeva tudi Sekcija za apiterapijo pri čebelarski zvezi Maribor: »Čakamo novi zakon, ampak je osnutek slabši od starega zakona, tako da si od tega nič ne obetamo,« pravi Karl Vogrinčič.

Pri tem jim pomaga tudi zdravnik in avtor monografije o Filipu Terču, doktor Gregor Pivec, ki poudarja, da je apiterapija eden od zdravstevenih postopkov, ki spadajo v krog tako imenovane kopmlementarne medicine, medicine, ki na nek način podpira uradno medicino in tako jo je treba tudi razumeti.