Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
9. maja se je v Strasbourgu zaključila enoletna konferenca o prihodnosti Evrope. Kot prvi tovrsten dogodek je ljudem iz vse Evrope omogočala, da delijo svoje zamisli in sodelujejo pri oblikovanju naše skupne prihodnosti.
Kaj vse ljudje počnemo in kaj bi naj počeli, da bi zmanjšali svoj ogljični odtis? Tokrat se v Euranet Special sprašujemo, kako izboljšali svoj ogljični odtis in energetsko odvisnost ter kako se boriti proti podnebnim spremembam v našem vsakdanu.
V luči vojne v Ukrajini in prihoda mladih migrantov in beguncev v našo državo se mladi vključujejo v številne aktivnosti nudenja prostovoljne pomoči.
Podnebne spremembe so pomemben pojav, ki zahteva drzne odločitve in dejanja. Od ljudi zahtevajo, da spremenijo včasih globoko zakoreninjene navade, poleg tega pa povzročajo dodatne stroške in jih je zato pogosto težko vključiti v volilni program.
Ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa in ustavitvi gospodarstva, so številni prekarni delavci in delavke, med njimi je največ mladih, ostali brez dela.
Zlasti mladi podpirajo okoljsko bolj sprejemljive poslovne modele.
Pandemija COVID-a 19 je le odkrila, kar v Zahodni družbi tli že dolgo – kakšno je duševno zdravje mladih prebivalcev v Evropski uniji. Več na to temo v tokratnem prispevku Euranet Special.
V digitalnem svetu je, podobno kot v okolju, ogromno smeti. Nepotrebna e-pošta, datoteke, aplikacije, dvojniki fotografij in videoposnetkov so digitalni odpadki. Vse skupaj pa je še poslabšala pandemija Covida-19.
Pripadniki generacije Z so znani tudi kot digitalni domorodci oz. mobilna generacija, kar je povsem smiselno, saj so pravzaprav odrasli z mobilnimi telefoni in tabličnimi računalniki, pred ekrani v povprečju preživijo šest ur in pol na dan.
Mladi v prihodnost zrejo z veliko skrbjo in odgovornostjo, k čemur pozivajo tudi odločevalce, ki po njihovem mnenju k tej problematiki pristopajo premalo resno.
Osemnajstletna Anastasiya je v Slovenijo prišla študirat nekaj dni pred začetkom Ruske ofenzive. Pripeljali so jo starši, ki so se nato vrnili v Ukrajino. Že takrat so bile razmere napete, a nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo.
Kaj storiti s covidnimi odpadki? Se zaščitne maske reciklirajo?
''Generacija Z na splošno'' v okviru 1. epizode EU podcasta GenZ
Imate svoj avtomobil? Kako dolgo mislite, da bomo ljudje še vozili svoje avtomobile oziroma, kdaj bomo preklopili na deljenje in izposojo po principu car-sharinga?
Ali veste, koliko oblačil se nahaja v vaši omari? V povprečju Evropejci kupimo okoli 60 oblačil na leto. Večino zložimo v našo garderobno omaro kjer tudi ostanejo. Glede na raziskave namreč redno nosimo le 20 odstotkov naših oblačil.
Evropska Unija že kar nekaj časa daje velik poudarek zelenim temam, kljub temu pa se podnebnim spremembam ne bomo mogli izognili. In ker smo sredi zime, moramo biti na tveganja in okoliščine, povezane s snegom in dežjem še toliko bolj pripravljeni.
EU projekt: LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta, umetnost življenja
Ljudje želimo vedeti, kako Evropske unija vpliva na naše vsakdanje življenje in hkrati želimo biti vključeni v postopke odločanja. Za vse to pa moramo biti informirani. V Zavodu PIP s tem namenom izvajajo projekt z naslovom Evropa na našem pragu.
V posavski regiji se trenutno izvaja z evropskimi sredstvi sofinanciran projekt Po-Savski rečni turizem, ki poteka pod akronimom PORT. V radeški občini si prizadevajo za razvoj potencialov reke Save, kar območje spreminja v pravi turistični biser.
Spodbujanje zelene mobilnosti je ključni del evropskega zelenega dogovora, tj. načrta EU, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina. Mnogi razmišljajo, da bi kolesarjenje lahko bilo del rešitve.
Neveljaven email naslov
