Najnovejše poročilo mednarodne nevladne organizacije ILGA-Europe za Evropo in Srednjo Azijo kaže, da je bilo lansko leto najbolj nasilno leto za LGBTI osebe v evropskih in srednjeazijskih državah v zadnjem desetletju, tako zaradi nasilja in zločinov iz sovraštva kot tudi zaradi samomorov, ki so bili posledica naraščajoče sovražne retorike. Slovenija se je med 49 državami letos uvrstila na 21. mesto.
Rene Koradin iz slovenske neprofitne nevladne organizacije Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico pravi, da se v Sloveniji položaj kvir skupnosti, na prvi pogled, predvsem na zakonodajni ravni, izboljšal. "Letos je na primer stopil v veljavo nov zakon ki izenačuje pravice istospolnih parov z raznospolnimi, kar vidimo kot velikanski korak naprej. Tudi klima glede odnosa družbe do homoseksualnosti se izboljšuje vendar na drugi strani ima Slovenija še ogromno dela na področju pravic transspolnih in interspolnih oseb tako na zakonodajni ravni kot tudi na razumevanju neke širše družbe."
Med nadaljnjimi koraki, ki so potrebni za potencialne korake k napredku v smeri pravic LGBTQ+ skupnosti v Sloveniji, Koradin najprej omeni preureditev šolskega sistema učnega načrta, "da se vključi tudi tematike različnosti in drugačnosti, ki bo bolj reprezentativno in na nek manj konservativen način predstavljeno kakor je trenutno. Na zakonodajni ravni je naslednja točka po našem mnenju je zagotovo ureditev položaja transspolnih oseb in interspolnih oseb". Ravno izobraževanje vidi kot ključno pri izboljšanju razumevanja marginaliziranih skupin in pri rahljanju črno belih predstav o svetu. Dodaja, da se po njihovih opažanjih homofobija kaže na ravni verbalnega, včasih tudi fizičnega nasilja, vendar manj in da je potrebno poudariti, da se med vrstniško nasilje danes poteka predvsem na družabnih omrežjih. "Na primer že leta 2018 je nasilje na spletu prehitele ostale bolj tradicionalne vrste nasilja. S tem pojavom se kot družba še ne znamo uspešno soočati in zato tudi mlade kvir osebe, ki so deležne nekega digitalnega nasilja zelo težko izstopijo iz tega kroga nasilja."
Poleg DIH-a v Sloveniji, predvsem v Ljubljani, obstajajo organizacije, ki se trudijo ustvarjati projekte, programe in aktivnosti ki so namenjeni posebej mladim kvir osebam. Med njimi so Društvo informacijski center Legebitra, Društvo Parada ponosa, ŠKUC Magnus, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico, Zavod TransAkcija in Zavod za kulturo raznolikosti Open. Kot težavo pa je Koradin izpostavil pomanjkanje aktivnosti in podpore izven Ljubljane, "kar se zelo pozna tudi na manjšem razumevanju in večjem ne-sprejemanju in predvsem nepoznavanju kvir skupnosti izven centra države, izven Ljubljane".
Tistim iz kvir skupnosti, ki se soočajo z diskriminacijo, Koradin želi sporočiti, da "razumemo, da je strašno, še posebej če niste oboroženi s podporo prijateljev in/ali družine. Vemo, da sem včasih zdi, da bo šlo samo na slabše in vemo, da je v taki družbi, ko nimaš podpore zelo težko sam sebe sprejeti in v polnosti zaživeti. Vendar zagotavljamo, da gre na bolje, tako v družbi na splošno kot tudi z grajenjem samozavesti in spoznavanjem samega sebe. Pri vsem tem pa z največjim veseljem pomagajo nevladne kvir organizacije. Resnično mlade pozivamo, da nas v primeru takih ali drugačnih težav, nejasnosti, iskanje prijateljev, varnih prostorov in tako dalje kontaktirajo preko e-maila, telefona, družabnih omrežij, se nam pridružijo na kakšnih dogodkih, izobraževanjih, druženjih, ker skupaj res gre lažje in kvir organizacije so tu, da pomagajo".
Tatjana Milovanović, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
