Socialna omrežja so že dlje časa prostor, kjer se mladi zadržujejo največ časa. Tapkanje po telefonu po vsebinah Facebooka, Instagrama, Tik Toka, in še kakšnih naslovov traja ure in ure, dan za dnem. Številnim mladim predstavljajo socialna omrežja prostor, kjer se lahko izražajo brez kakršnega koli nadzora, skrijejo svojo pravo identiteto, delijo koščke svojega življenja in sledijo objavam znanih ljudi, ki dajejo vtis, da izgledajo popolno. Kako to vpliva na samopodobo mladih? So zadovoljni s svojo? Kaj opažajo pri svojih prijateljih? Spraševali smo dijakinje in dijake, ter njihove sociologe in socialne delavce Gimnazije Ljutomer.
Neja Mladenovič, dijakinja 4. letnika je povedala: ''Opažam, da imajo socialna omrežja zelo velik vpliv na mlade, saj se mladi konstantno primerjajo s temi podobami, ki pa so pogosto nerealne. In to pripelje do nekih, nedosegljivih pričakovanj, kako bi naj izgledali, kako bi se naj obnašali. Mladi se ob tem počutijo slabo, nesamozavestno, nezadostno, in lahko kdo hitro pade v stanje obupa. Menim, da imam sama dokaj dobro samopodobo glede tega, saj se zavedam, da stvari na spletu niso vedno takšne, kot so tam prikazane. Nas pa mediji ves čas bombardirajo z nekimi ideali glede videza, postave. Mogoče podzavestno sledim tem trendom. Delam raziskovalno nalogo na to temo, in po anketah vidim, da mladi vedno bolj podležejo tem trendom.''
Dijak 4. letnika Gimnazije Ljutomer, Jakob Idič pa pravi: '' Definitivno vplivajo name. Se mi zdi, da nobeden ne more trditi, da pa na njega ne vplivajo socialna omrežja. Zdi se mi pomembno, da se mladi zavedamo, da je te lepotne ideale skoraj nemogoče doseči. Ker so na teh socialnih omrežjih vsi lepotno popravljeni, fotošopirani. Nekateri trendi pa se mi zdi, da so vseeno dobri, kot kultura fitnesa in gibanja. Se mi zdi, da če je ne vzameš preresno, definitivno lahko dobro vpliva na tvoj zdrav življenjski slog, na tvoje počutje. Za svoj ožji krog prijateljev bi pa rekel, da nekako sledijo tem družbenim normam, vseeno pa imajo dobro samopodobo.''
Sonja Ferčak, sociologinja ljutomerske Gimnazije opaža naslednje: '' Vpliv družbenih omrežij na mladostnike je zelo velik, prisoten je celo strah pred socialno izključenostjo. Tudi socialna sodelavka šole pravi, da se jih dotakne čisto vse, zlasti so pa občutljivi na zunanji videz. Kako jaz dojemam njihov izgled, pa je zelo subjektivno vprašanje. Koliko sledijo trendom, je verjetno razlika pri tem, ali gre za mestno in urbano središče, ali za podeželje, potem pa tudi družbeni status teh otrok. Zagotovo pa je med njimi dosti primerjanja, a to poteka skrito pred učitelji, v njihovi zasebni komunikaciji. Vsakdo ki izstopa, ali glede na videz ali kaj drugega, je bolj izpostavljen, in deležen večje presoje.''
V Sloveniji o vsebinah iz družbenih omrežij, ki niso primerne za mlade, ozavešča tudi točka Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede. Opozarjajo, da so za mlade problematične namensko predelane in grafično spremenjene fotografije in video posnetki, ki jih pogosto objavljajo vplivneži, ki imajo zelo velik doseg in vpliv med najstniki. Prizori na fotografijah in posnetkih so zelo pogosto načrtovani do zadnje podrobnosti, posneti s strani profesionalnih ekip in močno računalniško obdelani. Nikakor pa niso realni, a se najstniki s temi lažnimi posnetki kljub temu primerjajo.
V resničnem življenju v fizičnem svetu smo si ljudje različni in nihče ni popoln. Zaradi nedoseganja lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne spletne objave, pa postanejo mladostniki obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni z lastnim telesom, imajo občutke manjvrednosti, in so razočarani, so zapisali pri Safe.si
Na evropski ravni je bil letos dan varne rabe interneta posvečen ravno dodatnemu premisleku o novi evropski strategiji za boljši internet za otroke (BIK+), ki jo je Evropska komisija sprejela maja lani. Glavni namen strategije je izboljšati digitalne storitve, primerne za posamezno starost otrok, in poskrbeti, da je vsak otrok na spletu zaščiten in spoštovan.
Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet
