Veliko se zadnjih nekaj let govori o problematiki idealiziranih objav na družabnih omrežjih in spletnih medijih. Predvsem za pripadnike generacije Z so objave na spletu velikokrat namensko predelane in grafično spremenjene, tudi s prirejenimi video posnetki.
Nekatere spletne vsebine, predvsem pa odnosi na spletu pripadnike generacije Z potrejo, razjezijo, spravijo v slabo voljo.

O mladih, ki plujejo med informacijami in družbenimi omrežji smo povprašali tudi dr. Tanjo Oblak Črnič iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Komu mladi pravzaprav najbolj zaupajo? Oblak Črničeva izpostavlja, da »na prvo mesto postavljajo družbena omrežja oziroma aplikacije. Na drugem mestu, takoj za družbenimi omrežji so vrstniki oziroma prijatelji. Skratka, ker so družbena omrežja to, kar tudi njihov pridevnik nakazuje – prostor za druženje. Prijatelji so seveda eno izmed okolij, prostorov, motorjev, tudi za njihovo lastno informiranost in informacije zato pridobivajo tudi preko družbenih omrežij.«

Glede pogleda generacije Z na družbene medije pa dr. Tanja Oblak Črnič iz FDV poudarja, da »glede na, seveda, številne aktivnosti, prakse s katerimi se njihove rabe družbenih omrežij povezujejo, gre seveda za prostore, kjer se mladostniki dobro znajdejo, kjer se medsebojno spoznavajo, informirajo, družijo. Nenazadnje so to lahko tudi pomembna okolja za neko pridobivanje podpore in nenazadnje tudi medsebojne pomoči. Zelo koristna to to orodja pri določenih težavah, ki jih morda imajo pri učenju. Skozi komunikacijo na družbenih omrežjih se tudi bodrijo in si pomagajo.«

Ob tem se lahko vprašamo, kakšno pa sploh je zaupanje generacije Z v tradicionalne medije, denimo televizijo, radio in tisk? Oblak Črničeva ob tem ugotavlja, da »bi v vseh teh treh primerih rekla, da gre za pripadnike generacije, ki v te kanale vstopajo po drugih poteh, kot smo jih morda bili vajeni mi oziroma tisti, ki smo odraščali v analognem svetu. Ne bi sicer rekla, da ne vedo kaj potrebujejo ali da ne berejo časopisov, res pa je, da do njih prihajajo skozi spletno okolje. Tehnično gledano imajo priložnost, vsebine v tradicionalnih medijih spremljati preko novih mehanizmov delovanja kot so gledanje z zamikom oziroma takrat, ko imajo čas. Predvsem gre za bolj personaliziran način uporabe. To pomeni, da je po eni strani tako lažje definiran njihov okus, po drugi strani pa se zavoljo zanašanja na logiko, ki jo spletni mediji imajo, prvenstveno soočajo z vsebinami, ki so seveda tudi algoritemsko ponujena.«

Ali torej lahko predspostavljamo, da pripadniki generacije Z zaupajo medijem ali so morda skeptični do podanih vsebin? Dr. Tanja Oblak Črnič jim ob tem ne pripisuje kakšne naivne drže a izpostavlja da »smo pa zaznali, v raziskavah, kar velikokrat tudi zelo izrazito skrb za njihovo lastno zasebnost. Previdni so, ko se odločajo na kakšen način se vedejo v specifičnih aplikacijah in družbenih omrežjih. Sami sebe dojemajo kot relativno dobro podučene, ki se na nek način hitro znajdejo v digitalnih okoljih saj imajo določene veščine in kompetence. Res pa je, da pogosto, sploh v primerjavi z njihovimi starši, svoja lastna kar relativno visoko ocenjujejo.«

Mladi pripadniki generacije Z v Evropski uniji velikokrat živijo pod pritiskom, da nekaj zamujajo, če niso neprestano na tekočem z vsem, kar vrstniki, vplivneži ali priljubljeni medijski kanal objavljajo na internetu. Ob poplavi vseh informacij je zatorej potrebno biti še poseben previden.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International – Radio Si/Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet