Urbani razvoj znotraj regionalne politike EU je bistvenega pomena, saj v evropskih urbanih območjih živita več kot dve tretjini prebivalstva EU.
Eden izmed programov EU, ki je namenjen povezovanju mest in utrjevanju osrednje vloge mest pri soočanju z vse kompleksnejšimi družbenimi spremembami, je program URBACT. Direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin pojasnjuje, da je URBACT namenjen predvsem izmenjavi izkušenj med mesti ter nadgrajevanju znanja o tem, kako reševati probleme, s katerimi se mesta soočajo na celosten in trajnosten način. In kako program deluje?
»URBACT deluje skozi omrežja oz. projekte, v njih je praviloma vključenih od osem do deset mest. V programu obstaja tri vrste omrežij, najpogostejša pa so omrežja, ki razvijajo akcijske načrte - akcijska omrežja. Druga vrsta so prenosna omrežja, kjer se na določene teme iz enih mest v druga prenašajo dobre prakse, tretja vrsta omrežij so pa izvedbena omrežja, ki so najbolj redka in so namenjena pomoči mestom pri izvajanju svojih akcijskih načrtov.«
Slovenskih mest, ki sodelujejo v akcijskih načrtih je sedem, 10 mest pa je že sodelovalo v celotnem obdobju v vseh treh omenjenih tipih omrežij.
Marko Peterlin dodaja, da so posamezna mesta pri izvedbi projektov uspešna toliko, kolikor si uspejo izmenjati izkušnje z drugimi mesti, ki imajo sorodne probleme. Dve akcijski omrežji sta že zaključili delovanje, omrežje Second Chance, v katerega je bila vključena občina Maribor in je tudi sicer največkrat vključena v program URBACT, ter omrežje CityCentreDoctor, v katerem je sodelovala občina Idrija.
»Projekt Second Chance se je v Mariboru ukvarjal z velikimi praznimi kompleksi, ki potrebujejo neko novo priložnost, revitalizacijo. Občina Maribor se je konkretno ukvarjala z objektom starih nekdanjih zaporov in je razvila strategijo, kaj bi bilo s tem objektom pravzaprav za narediti. Tudi v občini Idrija je bil projekt podoben, ukvarjal se je s prenovo sicer širših predelov v manjših mestih – z oživljanjem mestnih središč. Občina Idrija je skozi ta projekt zagnala neki skupnostni prostor v središču Idrije, v prenovo pa je poskušala vključiti prebivalce,« pravi Peterlin.
In prav vključevanje vseh vrst deležnikov, torej prebivalcev, institucij, lokalnih podjetij in drugih, je bistvo pristopa programa URBACT.
Trenutno pri nas v sklopu programa poteka projekt Čebelja pot, v katerega je vključena Mestna občina Ljubljana in je tudi vodilni partner v tem
projektu.
»Projekt Čebelja pot izhaja iz tega, kako ravnati s čebelami, torej kako se lahko v mestih vzpodbuja čebelam prijazno okolje in kaj se lahko v tem primeru mesta po Evropi naučijo od Ljubljane.«
Gre torej za projekt v prenosnem omrežju, drugi projekt v prav tako prenosnem omrežju pa poteka v Idriji, imenuje se Re-growCity. Pet ostalih projektov po Sloveniji pravkar zaključuje uvodno fazo, vanj so vključena Celje, Kočevje, Kranj, Nova Gorica in tudi Maribor.
»Celoten program URBACT obsega dobrih 96 milijonov evrov, od tega iz Evropskega sklada za regionalni razvoj okrog 74 milijonov. Polovica vsote je že izčrpana, trenutno je aktivnih po Evropi še 23 akcijskih in 23 prenosnih omrežij. Vrednost povprečnega projekta je okoli 750.000 evrov,« še pojasnjuje Marko Peterlin in podarja, da se iz teh projektov ne financira gradnja infrastrukture, temveč t.i. mehke vsebine: izmenjava znanja, izkušenj ter dobrih praks.
Projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus
