#EuranetPlusSummit, se je osredotočil na vpliv brexita v EU, na volitve v EP, ki bodo že prihodnje leto in na kakovost življenja državljanov EU-ja.

Posebni gost razprave je bil Michel Barnier, glavni evropski pogajalec za brexit, sodelovali pa so tudi nemški evropski poslanec David McAllister iz poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), Španec Ernest Urtasun iz Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, irska poslanka Liadh Ní Riada iz Konfederalne skupine Evropske združene levice - Zelene nordijske levice ter slovenska evropska poslanka Tanja Fajon iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v EP.

Fajonova je v uvodu dejala, da se EU s svojimi institucijami že leta trudi, da bi povečala udeležbo evropskih državljanov na evropskih volitvah. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2014 je namreč volilo samo 24 odstotkov Slovenk in Slovencev. Prepričana je, da so za majhen interes ljudi krive številne krize v EU.

»Odkar so napovedali Brexit opažamo pri evropskih državljanih pozitivno vzdušje. S strani evropskih odločevalcev pa si želijo več angažiranosti, zlasti na področju varnosti, migracij, energije in podnebnih sprememb. Kaže, da so se ljudje malce prestrašili, ampak ključno je, da jih bolj aktivno vključimo v sam proces. Delo evropske politike in evropskih institucij še vedno preveč pogosto dojemajo kot nekaj, kar se dogaja za zaprtimi vrati, kot projekt za elite. Pred nami je torej velik izziv. Ponovno moramo vzpostaviti stik z državljani, se vrniti na ulice, z njimi govoriti in jim prisluhniti. Ne vem, če je to edina formula za povečanje njihovega interesa. V prvi vrsti so za njih namreč pomembne nacionalne teme in vse, kar se tiče njihovega vsakdanjega življenja.''

Ena večjih ovir pri vzpostavljanju stika evropskih politikov in uradnikov z evropskimi državljani, pa je, po besedah Fajonove, še zmeraj neustrezna komunikacija.

"Prevečkrat se uporablja abstrakten jezik, ki je zelo težko razumljiv, in daleč od src ljudi.''

Prihodnje leto bodo potekale volitve v evropski parlament. Čeprav naj bi te volitve veljale za državljansko pomoč in za možnost doseganja sprememb, pa bo marala EU vložiti veliko truda v to, da državljane spravi na volišča. Na kakšen način bodo evropski poslanci, skupaj z evropskimi institucijami v Sloveniji, skušali povečati interes državljanov zanje? Tanja Fajon:

»V Sloveniji še vedno prevladuje evropski entuziazem, čutimo pripadnost EU in smo njeni člani. Vidimo prednosti članstva in ne gre samo za evropske volitve.. Pri nas smo pred kratkim izvedli referendum, ki ni uspel.. kmalu bodo tudi parlamentarne volitve in bojimo se, kakšen bo izid in ali bodo kredibilne ali ne.

Menim torej, da je bolj pomembno vprašanje kredibilnosti politikov. Ljudje so razočarani in potrebno je politikom vrniti kredibilnost. Enako je z evropskimi volitvami, morda je tukaj izziv še večji, kot pri državnih parlamentarnih volitvah.«

Čeprav je evroskepticizem še vedno prisoten, pa Fajonova meni, da ta sam po sebi ni slab.

»Vedno se je dobro spomniti, kaj bi lahko naredili bolje ali se samo zavedati, kje stojimo. Nevarnost evroskepticizma ali kakršnegakoli radikalizma je oslabitev EU v prihodnosti. Ko govorimo o migracijah je potreben celostni pogled na izziv, s katerim se sooča Evropa in to terja resne razprave. Po drugi strani imamo vzvode za izboljšanje ekonomije, ena izmed glavnih tem pa je varnost v Evropi.. ne samo z vojaškega vidika pomembna je tudi ekonomska in socialna varnost. Če imamo to, se ne bojimo za svojo prihodnost in tako lažje govorimo o evropski politiki vključenosti,« je zaključila Fajonova.

Nataša Godec, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Za boljše razumevanje Evrope