Foto: Televizija Slovenija/Cirila Sever
Foto: Televizija Slovenija/Cirila Sever

To poletje je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko podprla projekt za obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri.

Gre za najobsežnejši revitalizacijski projekt do zdaj, izvajal pa se bo na daleč najbogatejšem območju v Sloveniji.
»Ciljno projekt naslavlja 3 kvalifikacijske habitatne tipe in 12 kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst, ki so določeni za to konkretno območje Natura 2000. Naslavljamo mokrotne travnike, poplavne gozdove, nekaj vrst dvoživk, dve vrsti kačjih pastirjev, tri vrste hroščev, bobra, vidro in srednjega detla.« pojasnjuje vodja projekta, Aleksander Koren.
Naravovarstveno stanje poplavnega območja ob Muri je slabo, posledice večletne degradacije pa so vidne v izsuševanju in propadanju mokrotnih habitatov ob reki. Zato zasledujejo tudi druge, širše okoljske in gospodarske cilje v regiji. Izzivi torej niso samo naravovarstveni, pač pa so tudi izzivi gozdarstva, kmetijstva, vodarstva, zagotavljanja pitne vode, ipd. »Nenazadnje pa projekt prinaša v regijo tudi večmilijonsko investicijo in neposredno s projektom 8 delovnih mest, ki so jih večinoma zasedli mladi, izobraženi ljudje iz regije, kjer sicer tovrstnih delovnih mest ni na pretek,« dodaja Aleksander Koren.
Vsebinsko evropski projekt »Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri« naslavlja 4 sklope aktivnosti: največji skop projekta je obnova vodnih habitatov, ki je tudi jedro projekta, vzdrževanje in obnova mokrotnih travišč, obnovljenih bo kar 32 hektarjev poplavnega gozda, ki je zdaj v slabem stanju in odkupljenih bo 27 hektarjev zasebnih zemljišč, ki so še posebej pomembna z vidika ohranjanja narave.
»Projekt je celostno zamišljen, tako da bodo aktivnosti potekale v različnih ekosistemih, ki se pojavljajo ob Muri. Ko govorimo o varstvu narave oz. o projektih varstva narave, se je treba zavedati, da varstvo narave obstaja zaradi človeka in za človeka. Tako je predvidena oprema treh informacijskih sob, štirih učnih poti in petih interpretacijskih točk, ki bodo razporejene po celotnem toku reke Mure, od Šentilja do Lendave,« razloži Aleksander Koren.
Vrednost projekta je okoli 4,6 milijona evrov, kar pomeni, da gre, glede na financiranje, za največji projekt, kar so ga na Zavodu RS za varstvo narave vodili. Od te vsote 80 odstotkov financira kohezijski sklad EU, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.

Ob Muri se bo izboljšala tamkajšnja favna in flora

Nataša Godec, projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus