Evropska raziskovalna pobuda Battery 2030+, katere cilj je razviti trajnostne akumulatorje, je sprejela dolgoročni načrt raziskav. Partner pri projektu je Kemijski inštitut, sodelujoč raziskovalec je dr. Robert Dominko:
»Pri tej raziskovalni pobudi 16 laboratorijev širom Evrope pripravlja smernice za razvoj nove generacije akumulatorjev, ki bodo proizvedeni v Evropi in bodo konkurenčni azijskim proizvodom, ki jih imamo trenutno na voljo.»
Dr. Dominko pravi, da gre raziskovalna smer v primeru trajnostnih akumulatorjev predvsem v visoko varnost: «Potrebno je uporabljati surovine, ki so široko dostopne in ki jih je mogoče reciklirati. Potrebno je tudi zagotavljati dolgo življenjsko dobo, saj uporabnik noče zavreči akumulatorja po letu ali dveh in potrebno je narediti akumulatorje, ki bodo delovali na način, ki je potreben za določene aplikacije. Torej, razvoj gre v smeri večje moči akumulatorjev."
Dr. Dominko iz Kemijskega inštituta pojasnjuje, da so se odločili za tri stebre delovanja, ki bi jih lahko ločili od že obstoječih komercialnih produktov, ki prihajajo iz Azije:
»Prvi steber delovanja bo omogočil raziskave novih materialov in medfaznih površin, s katerimi bomo zagotovili bolj trajnostni način razvoja akumulatorjev, dobro recikliranost materialov in večjo moč ter energijsko gostoto akumulatorjev. V drugem in tretjem stebru pa izhajamo iz področja medicine, saj je medicina v zadnjih desetletjih močno napredovala in s tem omogočila daljšo življenjsko dobo človeški populaciji. In to je v bistvu vodilo, kaj je potrebno narediti z akumulatorji.. se pravi, da je potrebno vpeljati dobro senzoriko v samo jedro akumulatorja, iz tega pridobiti podatke ter jih uporabiti za t.i. samozdravljenje akumulatorja. V prihodnosti bodo torej imeli akumulatorji prisotne določene mikrokapsule, s katerimi bo omogočeno, da se bodo napake, ki se bodo pojavljale med samim delovanjem, popravljale,« poudarja dr. Dominko.
Če to prevedemo na življenjsko dobo avtomobila pomeni, da tak akumulator deluje vsaj tri njegove življenjske dobe, ne samo eno; ali pa vsaj tri do štiri življenjske dobe neke prenosne elektronike. S takim načinom delovanja bo veliko manj obremenjena reciklaža, in s tem bo manj obremenjeno okolje.
Desetletni raziskovalni projekt Battery 2030+ je stekel marca lani in je sofinanciran iz evropskega programa Obzorje 2020. V njem sodeluje 17 partnerjev iz sedmih evropskih držav, vreden pa je pol milijarde, oz. milijardo evrov, pojasnjuje dr. Robert Dominko iz Kemijskega inštituta.
Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope
