Zakaj je zrak v Sloveniji tako onesnažen? Dr. Boštjan Paradiž iz Agencije za okolje in strokovnjak s področja ocenjevanja kakovosti zraka ter hkrati vsebinski koordinator projekta Sinica:
»V Sloveniji imamo specifične nacionalne okoliščine: imamo zelo neugodne meteorološke značilnosti, saj se povprečna hitrost vetra v Sloveniji giblje okrog metra na sekundo. V severni Evropi npr. je taista vrednost kar 5 metrov na sekundo. Zaradi tega se izpusti veliko bolj razredčujejo kot pri nas, kjer že manjši izpusti povzročajo večjo onesnaženost zraka.«
Druga specifika pa je, pravi dr. Paradiž, da je v Sloveniji zelo razširjeno ogrevanje gospodinjstev z drvmi v zastarelih kurilnih napravah.
»Kombinacija teh dveh dejavnikov nas je pač pripeljala na »višja mesta« na evropski lestvici onesnaženosti zraka,« dodaja dr. Boštjan Paradiž.
V okviru projekta Sinica bodo obnovili obstoječo merilno mrežo kakovosti zraka, nadgradili bodo modelska orodja, s katerimi bo mogoče spremljati in simulirati onesnaženost v zraku in na ta način bodo lahko odločevalcem postregli s celovitejšimi podatki, da bo mogoče ustrezneje načrtovati politiko varstva zraka v Sloveniji. S tem pa bomo tudi občani dobili bolj natančne in bolj celovite informacije tako o onesnaženosti zraka in, kar je še bolj pomembno, o vzrokih za njegovo prekomerno onesnaženost.
S projektom Sinica so sicer že krepko v izvajalski fazi, saj so že začeli s pripravo evidenc izpustov, ravnokar pa potekajo aktivnosti za nabavo in pripravo novih merilnih postaj ter novih merilnih mest. Tudi na področju kakovosti modeliranja kakovosti zraka se že močno premika, pravi dr. Paradiž in dodaja:
»Zavedamo se tudi, da so korektne informacije o onesnaženosti in predvsem o vzrokih zanjo bistvenega pomena za osveščenost ljudi, saj lahko s tem tudi kot posamezniki prispevamo k zmanjševanju onesnaževanja zraka. Na Agenciji za okolje tako redno objavljamo podatke o trenutni onesnaženosti, na spletu pa so na voljo tudi podatki analiz in študij, ki smo jih pripravili na tem področju.«
Projekt Sinica, ki se bo zaključil ob koncu leta 2020, sodi med investicijske projekte v okviru operativnega programa evropske kohezijske politike 2014-2020. Koliko je projekt vreden? Dr. Boštjan Paradiž:
»Celotna vrednosti projekta znaša več kot 6 milijonov evrov, od tega je 85% evropskih sredstev, 15% pa prispeva slovenski proračun.«
